Ker mi ponavadi praznujemo dan, ko je bila Pia posvojena je treba na to temo reči par besed
Berem takšne in drugačne zgodbe o fajn psih, privrženih, poslušnih, ni da ni…No, Pia to ni
samosvoja, trmasta, ki vsakodnevno preizkuša kje je, tisti dan, moja meja. Danes je dan, ko sem se ozrla nazaj, kaj vse sva dale skozi
Prva čisto moja psica, ki nikakor ni bila tisto kar pričakuješ in sma delale, prvo na poslušnosti, kar še danes ne deluje, ko se zapiči v mišjo luknjo, ko vidi ježa, ko najde mrtvega goloba… ampak furama dalje z najinimi vsakodnevnimi 'prepirčki', trenutki nežnosti, občasnimi lužicami iz protesta – kakšnega ve samo ona. Skoraj istočasno sma se preselile v naše skupno stanovanje, se iz njega preselile, skupaj sma se učile imeti rade muce (vsaj domače
), skupaj sma vzgajale začasnike in tu se je izkazala kot najbolj nežna in potrpežljiva. Potrpežljiva do vseh, ki so začasno domovali pri nas, nikoli ni bila hudobna do nikogar od njih, ona jim je brez problema odstopila svoje ležišče, jim dajala prednost pri moji pozornosti in bi jim bila, če bi jaz to dovolila, pripravljena odstopiti tudi svojo posodo s hrano. V vseh teh letih, ko me je znala pripeljati na rob kjer bi ji bila včasih pripravljena vrat zasukat, sem ugotovila, da je v bistvu ves ta čas ona učila mene. Ta psica me je naučila tisto česar me ni nihče v življenju…potrpežljivosti, do nje, do ljudi, do same sebe, do vseh situacij v življenju. V tem času sma šle skupaj čez mnoge preizkušnje, selitve, smrti, bolezni…in danes se vprašam, kako bi vse skupaj speljala, če ne bi bilo Pie in seveda ostalih mojih živalc, ampak Pia je tista, ki me je vsa ta leta učila, učila, da se lužica pobriše brez drame in potem tako u izi brišeš lužice tudi skozi življenje..
Čeprav sem se včasih vprašala, pa kje sem ravno Pio našla posvojiti, danes vem, da se je to zgodilo z razlogom in da je v mojem življenju manjkala točno ona, učiteljica, ki me je naučila drugače gledati na življenje in vem da sem danes zaradi nje in njene vzgoje drug, srečnejši človek.
Pia, lubica moja, danes praznujema pet let skupnega življenja, hvaležna sem za vsak dan, ki sem ga, do sedaj, preživela s tabo (ok, mogoče tisti s crknjenim golobom ni bil najbolj posrečen
) Rada te imam, ti, moja sladka, nežna, žlehtna žvalca in upam, da se bova še dolgo skupaj učili biti boljši
P.S.
Tortica bo...
Jana. Vse pravice pridržane.
