Župa

[zalarjeva]

Hahaha, zdej sem se pa pošteno nasmejala! Se ima pa res fino tale Župa! Ste ime obdržali?

[Patapižu]

Ste ime obdržali?

Ja, je obdržala ime. Ji paše. Tisti/tista, ki ji je dal/a ime, je zadel/a.

Sicer folk malo  pogleda, ko jo pokličem, potem pa dobijo nasmeh na usta.

V pasji šoli inštruktor tudi mene kliče Župa .

.....skupaj sva mineštra

[ribjataca]

Čeprav se Župa neskončno rada ogleduje v ogledalu  ::)v predsobi, ima težavo z dojemanjem (in sprejemanjem) svoje podobe. Velik problem ji namreč dela samoocenitev svoje velikosti. Lahko bi sicer vzela model po nama, a ji je očitno bolj pri srcu primerjava s svojo štirinožno "prijateljico" Pito. Z velikim zanimanjem redno spremlja vsak njen gib in če je le mogoče jo posnema. Tako na primer zleze na rob naslonjala  (na kavču) in potešuje svojo radovednost o dogajanju v ulici. Seveda ji pri takem gledanju skozi okno nagaja ravnotežje in nemalokrat "štrbunkne" z naslonjala (vedno preračunano na mehak sedežni del, ne na tla). Pa se potem čudi Pitinim spretnostim: sprehajanje po naslonjalu, sedenje na njem, spanje, igranje z P. lasmi...

Morda se je ravno zaradi teh spretnosti (in kakega priboljška, ki ji ga Pita vrže z mize) odločila, da jo bo imela rada...hm...no ja...  ...čeprav je muca.

Je včeraj Pita ob prihodu z zadnjega Župinega sprehoda, neopazno smuknila skozi vrata na zunanji hodnik. In tam ostala vso noč. Verjetno je pred vrati prosila, da jo spustimo not, vendar je, razen Župe, ni nihče slišal. Tako sem šele zgodaj zjutraj slišala njene mile klice na pomoč.

Ganilo me je, kako jo je Župa sprejela, ko je Pita počasi, skesano prikorakala v stanovanje. S prav tako počasnim korakom jo je spremljala, jo "lupčkala"  po dolgodlakem hrbtu in bila nasploh neizmerno nežna. Niti sledu o njunem nenehnem preganjanju in lovljenju po stanovanju.

No, ko ji je Pita vrnila poljub (s smrčkom na smrček), je bil to znak, da ji je sedaj dobro in spet so se začele dirke. In moje nenehne pripombe: Pita, ne praskaj Župe, ...Župa, pusti Pito...v nedogled...in še naprej 

[Patapižu]

[url]http://shrani.si/t/o/1W/1E353bON/na-vrtu-021.jpg[/url][url]http://shrani.si/t/43/DU/xn9KmZ4/na-vrtu-022.jpg[/url][url]http://shrani.si/t/2M/ST/4GB9VGui/na-vrtu-024.jpg[/url][url]http://shrani.si/t/5/pv/tBYh2wE/na-vrtu-026.jpg[/url]

njam, njam ...             hem...daj še meni malo pusti    miiiirrrrr mi daj!!!                    khm, okej                         

[Patapižu]

Na vrtu pridno pomagam. Posejano je, zdaj je potrebno samo še pokriti gredico.

http://www.moj-album.com/slike/10842249/1ynNlN3gmZ5g3W3i.jpg



Uf, je naporno to delo.

http://www.moj-album.com/slike/10842249/Z9JKcMxKHdVdhinM.jpg

[vis in nox]

Garaška Župa. Moj oče je vedno govoril: samo da dela, pa čeprav škodo!

[Patapižu]

Včeraj je v pasji šoli tekla beseda o medsebojni igri psov. Naš inštruktor pravi, da se psov ne sme spuščati skupaj v igro pod nobenim pogojem. Ne glede na kraj kjer se nahajamo (bog ne daj na poligonu) in ne glede na to, ali psa "poznamo". Za psa obstajamo samo mi in nobeden drugi. Se pravi, da se lahko igra samo z nami. Svojo tezo je podkrepil z argumentom kot je....igra se stopnjuje in psu se sproži nagon - kaj narediti potem?

No, jaz se s tem čisto ne strinjam (pa ne zato, ker pač ugovarjam, ali pa zato, ker bi rada kaj po svoje nardila:)). To, da lahko pride do sprožitve nagona mi je že jasno, vendar mislim, da je to bolj odvisno od karakterja psa. Nekateri psi so bolj nagnjeni k agresiji kot drugi in pri takih je potebno biti bolj previden. Ne bi pa trdila, da se psi med seboj ne smejo igrati. Župa je ful špilika, ampak res fuull in ne vem, zakaj bi ji to jemala.

Kaj vi mislite o medsebojni igri, kakšne so vaše izkušnje?

[skogkatt]

Tak na splošno je težko govoriti. Malo je odvisno od starosti psov, značaja drugih psov, za katero stopnjo tečaja gre... Dejansko je tako, da če bi šlo kaj narobe, bi to znalo pustiti posledice na pasji duši. Ne bi pa zaradi tega čist ukinala igro. Itak ste zraven in opazujete igro, tako da lahko prekinete če bi postala pregroba. Odvisno je tudi od tega, kaj načrtuješ delati s psom. Če imaš kakšne tekmovalne ambicije, potem skrbiš za nujno socializacijo psa in nič več. Ves ostali kontakt - delo in igra - si ti, namen tega je da si mu "Bog in batina" . Zato tudi naj ne bi bilo igre na poligonu, kao da naj pes točno ve, da se na poligonu "dela" in da ni heca. Odvisno je tudi od psa. Tak z zelo močnim krdelnim nagonom bo izkoristil vsako priliko, da zamenja delo s tabo z igro z drugim psom, če ni dost navezan nate ali še nima tiste discipline. Vsekakor je najbolj pomembno, da pretehta igra s tabo kot pa tista s psi in tudi da ti določaš kdaj se ima s tabo za ukvarjat in kdaj se lahko igra z drugimi. Seveda predhodno sprobaš, s katerim se razume, ob igri pa opazuješ kakšne znake agresije.

Ni tukaj nekih pravil, gre za lastno presojo in da si si na jasnem, kaj pričakuješ od psa. Lahko ti samo zase povem, da se moj pogosto igra z drugimi psi, tudi na poligonu, kjer drugače trenirava. Pač ve, kdaj se dela in da takrat ko mu dam komando "frei" lahko dela kar želi. Ima pa zelo močan krdelni nagon in obožuje vsakega psa, in v vsakemu vidi potencialnega partnerja za igro. Včasih ga moram malo spomniti, da ni čas za igro, ampak načeloma razume.