Akcija "Pomagajmo žabicam čez cesto"

[Rozalija]

Jaz sem jih danes nesla cez cesto 180. Zalarjeva, vaju nisem morila, nas je bilo itak dovolj. Aussie, Crnolaska, Zmagica s svojo mamo , nasa mat, pa se 2 punci (pozabla imeni), Monka, jst... smo kr sfolgale. Kdaj bo ze dez, mater!!!  Domacini napovedujejo visek za jutri zvecer. So pa vsi firbcni kaj delamo in potem navduseni

[monka]

Dejmo dons v čim večjem številu pridit, nooooo.... da loh pokrijemo celo razdaljo. K un klanc je res dovg, pa bi blo fajn, če bi imela vsaka tko eno razdaljo, k se jo da obvladat, če ne morš pa gledat k tam par metrov stran od tebe lezejo čez, pa ne morš vse sprot popokat... pa pride avto, pa nč ne morš.
drugač pa še par novih slikc: http://picasaweb.google.com/monimonka/AbeVHraAh

[monka]

Ampak opozorilo, tole te kar zasvoji, RES! Tok je dober občutek, da kar ne morš nehat! Kar komej čakam d bo ura 7!!!

[Rozalija]

Delo, petek, 31. marca 2006
Promet najbolj ogroža krastače
Ljubljana – Dvoživke (žabe, krastače in pupki) so že začele zapuščati svoja prezimovališča. Na poti proti vodam, kjer bodo odložile nov zarod, prečkajo ceste in pri tempod avtomobilskimi kolesi pogine tudi polovica lokalnih populacij. Biologi Centra za kartografijo favne in flore Slovenije (CKFF) so samo v Ljubljani in okolici našteli več kot sto tako imenovanih črnih točk, kjer dvoživke množično prečkajo ceste. Najbolj so ogrožene krastače, ki so počasne in za prehod prometnice porabijo več časa.
Kot je povedala biologinja Katja Poboljšaj iz CKFF, lahko na prometni cesti pogine kar polovica vse lokalne populacije odraslih krastač. V CKFF že več let (tudi v okviru evropskih projektov) spremljajo razmere na slovenskih cestah in ugotavljajo črne točke. V Ljubljani in okolici so kritične predvsem ceste na Barju in cesta v vasi Hraše, ki dvoživkam seka pot iz gozda v bližnje ribnike. »Cesto v Hrašah po naših ocenah vsako pomlad prečka od tri do pet tisoč dvoživk, od tega jih več kot tisoč poti ne preživi,« je povedala Poboljšajva in opozorila, da se z višjimi hitrostmi avtomobilov povečuje tudi število povoženih dvoživk. Prometni znaki, ki opozarjajo na prisotnost žab na cesti, se doslej niso izkazali za primerno rešitev, saj kljub opozorilu le redki vozniki zmanjšajo hitrost. Župan Brezovice Drago Stanovnik pa je povedal, da bolj kot ceste dvoživke na Barju ogrožajo divja odlagališča, zato bi nemara večino težav rešili z oblikovanjem krajinskega parka. Precej bolj učinkovite so obcestne ograje, ki dvoživkam preprečujejo prečkanje ceste in jih usmerjajo v prehode, zgrajene posebej v ta namen. Slaba plat je, da je njihova ureditev na že zgrajenih cestah draga. Zato se biologi z Direkcijo RS za ceste (DARS) vsako leto dogovorijo za postavitev ograj na najbolj kritičnih odsekih cest, drugje ograje postavijo sami in spomočjo prostovoljcev organizirajo prenašanje dvoživk čez cesto. Terenski biologi CKFF so doslej na 6463 kilometrih državnih cest našteli 988 »črnih točk«, kar v povprečju pomeni eno na vsakih sedem kilometrov. Podatke posredujejo tudi Darsu, da jih upošteva pri prihodnjem načrtovanju vzdrževanja in nadzora državnih cest.

[zalarjeva]

Ujoj, potem bo pa treba danes priti in jim pomagati. Včeraj vas je bilo pa res veliko, ste bile zelo pridne.

[drobižek]

Mene tudi zanima, če bo danes ta akcija, ker bi jaz tudi prišla. Samo še svetilko si moram sposoditi.

[monka]

Jst tud mislim, da bi danes znale tudi kej čez skakat, tko da, pomoje bi blo fajn it, ane...

[Gargamel]

Naslednje leto pa spet

Bo treba ze kar prej; jeseni se namrec selijo nazaj Cestitke!

Lp, Maja