Pozdravljeni!!!
Oglašam se vam Bučka - po novem slišim tudi na Nikas, ki sem v novem domu dobra 2 meseca
. Popolnoma sem ga sprejela za svojega in z vsemi se odlično razumem. Spoznala sem ogromno pasjih prijateljev in z nekaterimi se prav veselo preganjamo po bližnjih travnikih. To je veselje!
Zadnjič pa sem imela bližnje srečanje s pernatimi živalmi (race) in prav smešno so se oglašale, ko sem se zapodila k njim na obrežje reke Save. Tako so bile zanimive, da sem jih želela pobliže spoznati in sem se zapodila za njimi v reko...
in privoščila sem si plavanje. Seveda so mi ušle in "mama" je z obrežja vpila za mano in sploh ne razumem kje je bil problem.
Bilo je prav osvežujoče, mi pa smo nato odšli takoj domov. Tam pa me je posadila še v kopalno kad... To mi pa ni bilo všeč
- a sem pridno počakala, kajti vem, da kar se "mama" odloči , to tudi spelje. Tu ni heca!
Drugače sem "mami" zgrizla eno rokavico, pa en volnen štumf, ter Lukcu žogico skokico, ter nekaj lego kock. To ga je res zelo razžalostilo in je neutolažljivo jokal, a mislila sem pač, da mi jih je dal za igrat. Kot mi je dal tudi tenis žogico, katero obožujem bolj kot vse moje pasje igrače. Je pa začel zato vse svoje igrače veselo pospravljati v svojo sobo in "mama" je vidno zadovoljna.
Dop. počivam, pop. pa z Lukom tako razposajeno "šibava" s poganjalcem in žogico, da "mama" včasih že kar pošteno zavpije - na oba.
To sicer pomaga - za 5 min, potem pa...
Na bližnje okolje sem se že popolnoma navadila in sprejela. Še velikih "psov" (beri konjev) se ne bojim več in so mi prav všeč. Še posebno so posebni njihovi veliki kakci - fige, ki jih z veseljem žvečim, "mama" pa vpije FUJ... ha ha
- a nič ne pomaga. Tako mi je v veselje ko jo s prenašanjem fig in žvečenjem le-teh razjezim..
Pravi, da grem v šolo. Da je treba. Poleti namreč bom spoznala morje - baje je to zelo velika luža. Večja kot reka Sava.
Tam bom celo poletje, se bom kopala..
... spoznavala veliko svojih pasjih prijateljev, kajti camp kamor gremo je prijazen do živali.
Pravi pa, da se bom morala znati obnašati tako, da takoj ubogam, kar pa mi sedaj ne gre najbolje, kajti ko so pasji prijatelji in se z njimi podim komaj kaj slišim - kljub velikim ušesom...
... in danes me je doletelo - šola!!! Bilo je odlično. Zelo mi je bilo všeč, kajti dobila sem ogromno priboljškov... Kaj bi želela lepšega. "Mama" pravi, da sem bila pridna, da je ponosna name, ker sem mirno sedela na prostoru...
Komaj čakam naslednjič...
Skratka, zelo uživam, tečem in se preganjam, veselo jem (sem se že nekoliko poredila), uživam življenje z veliko žlico. Veseli so, da me imajo in povedo mi, da me imajo radi. Vsak dan. Sem njihova "lubica". Človeček v kožuščku. In prav je tako. Vse jim veselo vračam, včasih pa tudi kakšno zagodem
. Tako - za hec.
In življenje je razgibano, veselo in manj stresno.
Pozdravljam vse pasje kožuščke in mrcine, ter vsem horjulčkom (kot tudi sicer ostalim najdenčkom..) želim čimprejšnji topel domek z veliko pozornosti in še več ljubezni. Meni je to uspelo in to je upanje tudi za vas...
Bučka
Jana. Vse pravice pridržane.
