Zakaj producirati mladiče brez rodovnikov?

[Drejči]

Ninci,
hvala, ker si prostovoljno prezentirala tipičen primer nerodovniške vzreje in v zagovor navedla tipičen izgovor, ki je naveden že v začetnem postu.

Torej še kakšni prostovoljci za ostale izgovore?    

[simi]

V bistvu smo že skoraj pozabili kaj je bil smisel te teme .

Moramo se nekako odločiti ali smo proti vzreji čistokrvnih mešancev ali smo proti vzreji mešancev na splošno.
Zakaj se moramo nekako definirati proti komu smo. Enačiti Ninci, ali pa nekoga, ki štepa mladičke na veiko je razlika.

Pa opišem 2 primera.
Prvi je moj sosed kateremu sem lansko leto (ali pa predlanskem, leta bežijo hitro) celo pomagala pri prodaji mešancev med škotskim in škotskim ovčarjem (če me spomin ne vara je bil naslov oglasa tak).
Imata psičko, ki ima rodovnik. Imata samca za katerega sem ju prosila če ga vzameta, ker ga je drugače čakala smrt.
Oba sta že v penziji. Za psa skrbita zelo vzorno, redno ju cepita, pa ne samo proti steklini, ampak vsako leto tudi z 5 valentnim cepivom. Vseskozi dobivata dobro hrano, celo kuhata jima. Dostikrat, si jima ne upam povedati koliko stane Frontline, ker ga kupata za psa in mačka in jima ga enkrat na leto šenkam. Nekako imata pol stroškov zaradi mene, ker mi je bilo škoda evtanizirati lepega in zdravega psa.
Za vsako sranje me prosita, če jima pokličem veterinarja, ki pride k njima domov. O stroških niti ne bi govorila.
Ko se je Tara gonila sta psa ločila, ju vozila ločeno na sprehod, naredila vse da ne bi bilo upsa.
A se je ups zgodil. Imata namreč sina na invalidskem vozičku, ne spomnim se točno kaj je že bilo, ampak misil da bi se sin prekucnil, če ga ne bi opazila mama, ki je bila ravno namenjena v garažo. Sony je izkoristil trenutek  - naj temu rečem nepazljivosti? - prišel na dvorišče, skočil na Taro in rezultat so bili mladički.
Tukaj je bil definitivno  ups, ker je mama pobirala sina, ali pa preprečevala, da  bi padel.
Za Taro so skrbeli, ji kupili hrano za breje pa za doječe psice,....... imela je 7 mladičkov, 3 so evtanizirali, da ne bi obremenjevali Tare.  Psi so bili razglisteni 3x, cepljeni in prav lepo rejeni. Bili so sobno čisti in socializirani.  Za poslovilno večerjo so jedli pečeno raco. Jokali smo vsi. Cena mladička je bil 15.000 za samičko, 20.000 za samčka.

Drugi primer je moj sodelovec. Ima nemško ovčarko, ki jo pari vsako leto, nima rodovnika, parit jo pelje k sosedu v vas. Psica nima nobene eksta prehrane, niti med brejavostjo niti med tem ko ima mladičke, mladiče oddaja pri 5 tednih, kaj je to pratel ali pa cepljenje ga ne briga, ker za to bodo poskrbeli novi lastniki, pa še malo cenej so, ker niso cepljeni.
Dober teden nazaj me je vprašal koliko naj da letos ceno, ker bi bil odobro, da jih malo podraži. Ga vprašam koliko so bili lansko leto. Psice 40 samci 50. Ga gledam in vprašam kaj bi rad, ker se da za 60 dobiti že kakšnega z rodovnikom.  Moji so bili po 500 Eur, a sem bila 4 tedne na dopustu, 1 na bolniški potem je imel pa dopust brat. Premišljuje, da bi ceno dvignil vsaj za 5 jurjev. Je pa rekel, da si bo eno psičko obdržal, ker ta stara je bila letos res boga na koncu tudi hodit ni mogla več, jo verjetno že kolki zezajo. Aja letos jih je ima 7 lani 9.

Zato mislim, da bi bilo dobro definirat katere zagovarjamo in katere grajamo. Jaz ne odobravam tistih, ki so podobni mojemu sodelavcu.

No pa da se končno čisto točno teme dotaknem. Pozdravljam Barbkin predlog o "rodovnikih".
Na primer moji starši si bodo želeli psa, ko se bom odselila.  Naj jima ali pa naj ona dasta  500 EUR za nemškega ovčarja, ki bo izključno kavč pes. Zakaj imata psa? Da gre fotr z njim na sprehod - po pravici povedano, da lahko malo od žene pobegne. Mama pa gre tudi ven zato, ker je potrebno peljati psa na sprehod. Drugače dvomim če bi šla.   Torej naj jima kupim rodoniškega nemškega ovčarja za ne vem kakšen denar? Naka. Raje najdem takšne ljudi kot so moji sosedje in jima tam kupim psa, ki bo podoben nemškemu ovčarju pa zanj plačam bistveno manj. Spet se bomo vrnili k boleznim. Oba sta lahko ali popolnoma zdrava ali pa popolnoma bolana.
Vprašanje, zakaj ne grem raje v zavetišče in vzamem mladička od tam. Zato, ker ne vem kaj bo iz tistega "No-ja" nastalo. Predvsem mislim tu na velikost in obliko.

Kako bi rešili služenje mastnega denarja z reprodukcijo mešancev in krš rodovniških psov. Z davkom na pse. Me prav zanima koliko ljudi bi potem imelo sploh pse, če bi zanje morali plačati davek, koliko bi bilo zaradi zmanjšanja števila psov sploh brezdomčkov, koliko bi se še splačala vzreja čistokrvnih mešancev, ker bi morali obdavčiti ali pa recimo drugače, plačati neke vrste takso državi tudi za vsakega mladička.
Kazni bi morale biti seveda tudi temu primerno visoke.

Jaz vem, da jih ne bi imela več, ker sem že tako bila in sem še v minusu, pa sem jih imela 7.

[cookie]

Večkrat berem, skoraj nikoli se ne oglasim . Ta tema me pa tudi osebno prizadeva, ker smo izkusili blišč in bedo tako rodovniških, kot nerodovniških legel. Kupili smo psičko, z ogromno entuziazma, veselja, za ne tako majhen denar (takrat 1000 Dem), od najbolj priznane vzrediteljice te pasme v SLO. Rezervacija je bila že pred njenim rojstvom, ogled pri treh tednih, povedano, da bo za razstave in vzrejo... Že ko smo prišli ponjo, je bilo presenečenje, ker je izmed štirih samic nismo smeli izbrati (kljub predplačilu), ampak nas je že čakala skopana in počesana, stara šest tednov, en dan po tetoviranju. Hranili, vzgajali, ring dresura... kot se šika. Kolčna displazija  takrat še 0 0 . Razstave - ponavadi prav dobra ocena, ker je bila predolga, prevelika, z večjimi ušesi... pa tudi kaka odlična ocena. Vzrejna ocena III. Vzrediteljica naše psice predsednica vzrejne... Utemeljitev: veste, sicer smo takrat mislili pariti z enim drugim psom, pa je imela psica bolhe (ker je bila v nekem solastništvu, kar nam ob nakupu ni bilo znano, da je pri njej psica samo kotila), pa smo potem peljali kar k psu v Sloveniji. V prvem rod lahko narediš napako, potem pa... (niti ne bom omenjala, da se je sama hvalila, kako so na račun psov zgradili hišo) Parimo, s psom, ki predsednici ni bil najbolj po volji (meni všeč, kolki 00), vendar ni izključeno, da ne zato, ker ga z njenimi psicami niso hoteli pariti pri desetih mesecih, ampak šele potem, ko je bilo tudi v skladu s predpisi KZS. Obdržimo ljubko psičko. Ocene prm, cac, odlična... kolki A1, vzrejna vrednost II. Za njeno mamo vzrejna prepoved, čeprav so po mnenju komisije mladiči - tudi ta psička (že veliki) boljši kot psica...
Ko smo prodajali mladiče pa vprašanja : kaj takega brez papirjev pa nimate? Ko je psica/ mlajša/ skotila 7 mladičev, nam pa nadštevilčnega vzrejna ni priznala... "A pet psic je? Eno odstranite!" Italijan, lastnik samca, ki je za skok želel mladiča, se je držal za glavo... Saj samičke potem nismo odstranili, smo jo prodali brez papirjev... Samica v isti kombinaciji (ampak njena lastnica v sorodu s predsednico vzrejne) in slabšimi kolki pa 8 mladih, vsi rodovnik. Mož je po spoznanju te kuhinje dobil napad besa in potem smo imeli kužke brez rodovnika... (še dve legli).
Tako da se pridružujem Barbki, če imata pes in psica rodovnik in obvezne preglede, naj imata mladiče brez vmešavanja nestrokovnih, kuhinjsko usmerjenih vzrejnih komisij. Tako bi hitro propadla vzreja nerodovniških psov, saj bi se z ustreznim obveščanjem oznanilo, da imajo tisti dedne napake in zaradi tega mladiči nimajo rodovnikov. Pa bi "ljubiteljski" vzreditelji prodajali ceneje, s titulami pa dražje. Sicer pa se mi zdi, da večina, ki jih vzreja z ljubeznijo in čisto ljubiteljsko vzreja prvič, zadnjič in nikoli več! Pri nas imamo trenutno tri psice  - ena je še tista ta mlada iz zgodbe, sterilizirana, ker je imela drugič carski rez, druga (6 let) zaradi tega, ker mi njen značaj ni všeč (zame ne ustreza pojmu ovčarske pasme), ne bo nikoli imela mladih (pa po zunanjosti in zdravstveno perfektna, dober rodovnik), tretja pa bo stara 5 let, ima kup naslovov, zdrava, lepa, pa je imela samo eno leglo lani in vprašanje, če bomo parili še enkrat... Delo in skrb z mladički, potem pa spet ... a kakega brez rodovnika nimate... ja 80.000 je pa drago... (druga in tretja psica nista pod pristojnostjo iste vzrejne komisije....)

Veliko veselja in uspehov vsem tistim, ki se trudite in izboljšujete stanje v slovenski kinologiji. Upam, da vam bo uspelo, pa se vam mogoče še kdaj, ko bo za mojo najljubšo pasmo situacija drugačna, pridružim....

Cookie.    

[simi]

Simi, jaz sem proti razmnozevanju nerodovniskih psov v obliki, kot se dogaja pri tvojem sosedu, pri tisti "moji" gospe in njima podobnih.

Dani verjetno si mislila mojega sodelavca, pa saj niti ni važno.

Torej jaz osebno nimam nič proti razmoževanju mešancev, dokler bodo rodovniški mladički tako dragi.
Ko sem prodajala mladičke, sta prišla tudi starejši gospod in gospa. Povedala sta, da bosta psičko sterilizirala, da bi rada imela zdravega psa zato sta se odločila za rodovniškega. Čisto samoumnevno mi je bilo, da jima ceno spustim. Lahko bi se nategnila in bi se šla vzrejo z njo. Na srečo ne instink ni prevaral in gre Beti konec meseca na sterilizacijo.
Sem za to, da imajo kvalitetni psi ceno, ampak da imajo kar vsi po vrsti ceno se pa ne strinjam.
Tudi pri avtu, pa se opravičujem za primerjavo, a tak je zakon trga. Če si ne morem privoščiti recimo pasata, ker je drag, se bom odločila za Škodo, ki je cenejša, a ima vse dele od pasata.
Torej, če si ne morem privoščiti nemškega ovčarja z rodovnikom, si bom kupila čistokrvenga nemškega ovčarja brez rodovnika.
Pri Škodi bom reskirala, da bo kaj narobe, pri nerodovniškem bom reskirala, da bo kaj narobe. A tudi pri Pasatu se mi lahko zgodi, da bo imel avto tovarniško napako, kot se mi lahko zgodi, da bo imel rodovniški pes zanič kolke.
Razlika med Pasatom in Škodo je okoli 3 miljončke, razlika med rodovniškim in nerodovniškim je 300 Eur.

Jaz vidim problem le v ceni rodovniških krš psov.

[mefisto]

Zanimajo me izkljucno vasa mnenja, podprta z argumenti (navedbe clankov, lastne izkusnje...) glede vzrokov za parjenje dveh psov, katerih mladici ne dobijo rodovnikov

Fajn tema, Jana, samo sem jo malce pozno opazila , pa ste že vse povedali.

Tega pa nisem zasledila:

1. zato, ker jih še mnogo ne ve, kakšna je razlika med psom z rodovnikom in čistokrvnim psom brez rodovnika=čistokrvni mešanec.
( pišem iz izkušenj iz pogovorov z ljudmi, ki iščejo psa. Tudi na klub se marsikdaj kdo obrne s stavkom: iščem to in to pasmo, rodovnik mi ni pomemben, ker ne bom hodil na razstave - kot da imaš rodovniškega psa samo zaradi razstav! )

Zagotovo pa je največji razlog mnenje Kemista: $$$$ z minimalnim začetnim kapitalom.

Zato se vsekakor pridružujem Barbki in enako mislečim: vzrejnih dovoljenj naj ne bi bilo, vsi potomci 2 rodovniških psov naj dobijo rodovnik, selekcijo naj naredi trg, KZS in pasemski klubi pa se naj potrudijo za čimvečjo osveščenost ljudi, zakaj in predvsem kje kupovati pasemske pse.
Cene rodovniških psov bi bile nižje, evidenca lastnikov boljša, zaslužkarski vzreditelji pa bi hitro ugotovili, da se jim ta biznis ne izplača in bi našli drug vir dohodka.
Ostali bi le entuziasti, ki bi vzrejali top kvaliteto in jo tudi prodajali po visokih cenah in tisti, ki sedaj vzrejajo čistokrvne mešance, le ti pa bi prodajali rodovniške pse po nizkih cenah za vsak žep.
Korist bi imela tako  KZS zaradi več rodovnikov kot VURS zaradi boljšega nadzora.

[simi]

Jana, popolnoma se strinajam s tabo.
Tudi sama sem v bistvu zagovorik rodovniških psov, premišljene vzreje, predvsem pa dela na dolgi rok. Tako v vzreji kot šolanju.
Mogoče si delam utvare ali pa tudi ne, da sem malo bolj seznanjena z mučkami v kinoligiji, tako iz strani kinologije same kot iz veterinarske stroke.
Ko greš z vetom na kavo slišiš svega in svašta, sešteješ dva + dva in se ti film odvrti do konca.
Ali pa povedano drugače. Greš z vetom na kavo, govori o primeru brez imen, srečaš kinoliškega kolega, govori o primeru brez imen. Sešteješ dva + dva in dobiš rezultat.

Na žalost je v kuhinji že vse tako zažgano, da težko verjamem, da bi se dalo kakšno stvar rešiti.
Predvsem pa me žalosti, da mladi kinologi, ki vstopajo v svet kinologije (pa naj bo na področju vzreje ali šolanja) kmalu pokleknejo starim kuharjem in tudi on ne znajo ali pa ne morejo nič drugega kot jed zažgati.

Kako rešiti problem naše kinologije v smeri vzreje in šolanja mi ni jasno. Stari se ne dajo, mladi pokleknejo ali pa grejo.
En drugemu tako ščitijo rit, da tudi do hlač ne prideš, kaj šele nage riti.
Dokler so tožniki in rablji v isti osebi se ne bo spremenilo nič.

[Jana]

Hehehe, simi, sva pisali istocasno, zato v mojem prejsnjem sporocilu ni komentarja na tvoje nadaljnje pisanje.

Evo ga: Ja, se strinjam s tabo, seveda kot opazovalec, saj razmer ne poznam tako od blizu. Bi pa lahko bile tvoje ugotovitve vzrok za vsesplosen "status quo" na vecini kinoloskih podrocij, ki ga opazam tudi sama.

[MISSA]

LP!
Vidiš, Lilit, v tretji točki svojega vprašanja si zadela bistvo zakaj producirati mladičke brez rodovnika?
Jaz pravim, da se vse začne in konča pri vzrediteljih.
Če bi že vzreditelji sami opravili " cenovno lestvico" za mladičke, ki bi po moje morala izgledati nekako takole:
mladički za domačo uporabo ( tu sem spadajo kavčarji, ketnarji, cufkoti, fufkoti in vsa ostala domestik zalega) nižja ali zelo nizka cena. Mladički z razstavnim in reprodukcijskim potencialom pa normalna cena tam okrog 1000 evrov.Zaradi mene lahko potem plemenjake prodajajo tudi po 40, 50 ali 60 tisoč bivših dem, tako kot se to dogaja v mastino pasmi. Da nadaljujem moj zgornj če... potem bi takozvanim šteparjem, preprodajalcem in pedigrejskim zasluškarjem hitro odzvonilo po Hemingweyu. In še predlog glede rodovnikov. Če bi  bilo vse skupaj  ceneje in lažje pridobivanje dokumentacije,potem bi tudi Ninci in podobni razmišljali v drugi smeri. Glede zdravja samih mladičkov pa bi bilo potrebno uvesti kazensko odgovornost do lastnikov psov, ki bi dopustili takšno paritev v bodoče.Ali pa vzrejnega referenta, ki je tako paritev svetoval oz. požegnal! In vse škart mladičke bi bilo potrebno na human način odstraniti že par dni po kotitvi. Država bi morala imeti posluh za takšne zadeve in subvencionirati veterinarje pri takšnem početju.
Vso tole naše škrabanje tukaj bi nujno potrebovalo širšo bralno občinstvo, to pomeni, da bi bilo potrebno pisati v javne medije, delati tedenske  tv prispevke in radijske oddaje. Zakaj ni tega pri nas??? Oddajo o živalih imamo enkrat na vsake kvarte pa še čas predvajanja je v najmanj gledanem terminu. Včeraj sem gledala oddajo o živalih na hrvaški tv. Bila je v večernem programu. Halooooo!!!
Naš odnos do osveščanja ljudi  je na psu in reprodukcija zgoraj omenjenih mladičkov je odgovor na to.In takšna problematika bi morala imeti prioritetno mesto.
LP,Miša