Pes sv. Huberta - Bloodhound (Chien de Saint-Hubert)

[Tonko]

Teja

Osnovna in brezpogojna disciplina,ki jo mora obvladati prav vsak pes za katerega lastnik trdi,da je vzgojen je seveda odpoklic.To je stvar vzgoje.No pri psih ,ki se pretežno uporabljajo med lovci za delo po krvni sledi je seveda klasičen odpoklic nemogoč in tudi nezaželjen.Prav bloodhoundi oziroma plutoni so seveda zaradi svojega  res posebno prijetnega karakterja nekoliko bolj poslušni pri odpoklicu,kar pa za "lovce"pomeni bore malo.No psi Sv.Huberta so resnično posebneži tudi pri odpoklicu ter zato precej bolj priljubljeni pri ne lovcih.
P.S.Sem pa prepričan ,da za odgovor veš sama.
Tonko

[MissRap]

Jaz bi rada vprasala koliko stane pes Sv. Huberta.
A sploh ima kdo v Sloveniji tega psa?
Hvala za odgovore.
pa pa

[gubica]

o pasmi vsekakor ne vem skoraj nic, vem pa, da me je prevzela, ko sem ga prvic videla v zivo. ce koga zanima, si ga lahko ogleda na rancu kaja in grom, nedalec od logatca. btw, prekrasen kraj za spocit oci in duso!

[Asterix]

Bloodhound - Sv. Hubert  :) Asterix:

Kot lastnica psa te pasme, s triletnimi izkušnjami, vam lahko povem, da je pes izredno čustven, ne prenese nobene grobosti, zelo zameri in to pokaže z užaljenostjo. Pravzaprav ima zelo veliko človeških (pozitivnih) lastnosti. V prvi vrsti me je naučil, da se vse kar želiš od psa doseže z nežnostjo in strpnostjo. Ravno to je pri psih Sv. Huberta zelo pomembno, saj imajo zelo močno voljo in vsako stvar, ki jo naredijo, prej premislijo. Ko ti brezpogojno zaupajo in te sprejmejo, postaneta nerazdružljiva. Sprejeti ga morate, kot psa slednika in tudi, če vam slučajno na sprehodu "uide po sledi", ste si malo sami krivi, ker svoj pohod že prej nakaže. Če ste to zamudili, le hitro pot pod noge in pridno za njim. Nikoli k sreči, ne gre predaleč, saj ga ustavi zanimanje, če ste še za njim. Nikjer še nisem zasledila, zato vam povem, da izredno glasno smrčijo, ko spijo - mene osebno to zelo pomirja, saj potem vem, da mirno spi. Je pa hecno, če ga imate v pesjaku, saj lahko mislijo, da ste kazensko tja prestavili svojega soproga. Zelo se slinijo, vendar le takrat, ko so razburjeni, če ob njih jeste ali če so na sledi. V kolikor imate še kakšna vprašanja, rade volje odgovorim, saj se vsega kar bi vas utegnilo zanimati ne spomnim. Recimo, ker izredno voha naš Asterix ne mara tablet, proti glistam. Med hrano jih noče, zato sem iznašla sistem: v košček posegne salame zavijem tabletke in mu jih rahlo potisnem v grlo, dvignem mu glavo in ga pobožam po grlu, da pogoltne ha - pa smo ga. Lepo se imejte od vašem kužku.

[manetka]

Ojla!
Res je psička Ruby mirnega karakterja, precej družinsko primerna, ravno plašna se mi ni zdela, v vseh treh dneh, ko smo bili skupaj pa je zalajala samo 2x.
Je pa izredna plavalka, v vodo skoči kar iz pomola, se kar precej potopi, ko kar naenkrat zagledaš glavo z velikimi ušesi, ki se dviga
Res dobro se je razumela z naša bernko Leylo, bili sta zelo nerazdružljivi, res pa je da sta se srečali že v rani mladosti in se tako poznata že precej dolgo.
Psička je res ena redkih tukaj v Sloveniji, lastniki so jo pripeljali iz Brna. Sedaj je stara okrog 13 mesecev.
Mene je izredno presenetila njena trmoglavost, zelo rada namreč pokaže, da bo ona glavna, tako da je pri njeni vzgoji potrebno po mojem mnenju kar precej potrpežljivosti. Zelo pa je tudi telesno močna, tako da porabiš kar nekaj energije, da jo obvladaš, če te ima namen kam potegniti.
Missa o tem mladičku Hipiju vem nekaj, njegov lastnik si ga je zelo želel menda, ker pa niso doma vse glave bile istega mnenja pa da je menda moral oddati naprej. Dva dni sta bila celo skupaj z Runby.

Mogoče veš kdo ga ima sedaj?

LP

[pikola]

Meni je tudi zelo všeč ta pasma in me zanima če jih je res tako malo v slo in če bodo kakšna legla?

[lunca]

Moram priznati, da sem si ta vikend napasla oči na Bloodhoundih na Češkem,kjer so imeli specialno razstavo.Mi smo se udeležili specialke bassetov,ker pa to specialko vedno prirejajo skupaj z Bloodhoundi,bi bilo to maso udeleženih pripadnikov te pasme na istem prostoru precej težko spregledati.Videla sem nekaj resnično dobrih psov,presenetilo pa me je število t.i.črnih bloodhoundov(psi z izrazito močnim črnim plaščem in črno glavo).Vsekakor imajo Čehi dovolj pripadnikov te pasme,ki jih z velikim veseljem pokažejo na razstavah.Na žalost je v Sloveniji ravno nasprotno.
LP