Zakaj smo ljubitelji živali ponavadi zasmehovani?

[frigga]

Mulci naši... večni optimisti!

[takoda]

Predstavljajte si, kako je bilo šele meni grozno, ko sem imela čivavo. Vsi so rinili v njo, bucibuc kakšen luštkan kuža, ona pa je vedno pikirala v nosove. Človeške! Če sem koga opozorila, so se itak po tleh valjali od smeha.

[moonbeam]

Ja ja nyssa. Paxa se vedno nisem spoznala. Tisto zadnjic, ko sta tako mimo zdrvela, se pa itak steje kot za nedopustno vedenje  kaksna lastnica tak pa pes   

[nyssa]

Ja ja nyssa. Paxa se vedno nisem spoznala. Tisto zadnjic, ko sta tako mimo zdrvela, se pa itak steje kot za nedopustno vedenje  kaksna lastnica tak pa pes   

No, no...vidva sta tudi drvela Še mi smo bili bolj penzionistični od vaju
Naslednji teden sva vsak dan v službi s Paxxom...v bistvu sva samo jutri frej, ko imam izpit  , Paxx pa plavalne urice v morju 
Pa bi se lahko dobili kaj 

[Speedy]

Najrazličnejših opazk in pogledov sem tudi jaz vajena. Večinoma se ne sekiram zaradi tega, se pa vsekakor ob tem ne počutnim prijetno. Sicer pa (žal) to sploh ni edino področje, kjer človek naleti na razne pikre komentarje in postrani poglede. Vkolikor se ukvarjaš z nečim, kar ni ravno po okusu večine oz. če nisi ravno povprečen predstavnik večine, se mi zdi, da hitro postaneš 'ta čuden'. Na srečo pa so ljudje, ki ti pustijo, da si to, kar si. Od nikogar ne pričakujem, da bo mislil in delal tako, kot mislim in delam sama in me to tudi ne moti, dokler se me pusti, da živim kolikor toliko po svoje. Da se spoštuje moje mnenje tako kot jaz spoštujem mnenje drugega. In da se mi ne meče polen pod noge in se me namenoma ne draži, vkolikor jaz ostale pustim pri miru.

Trudim se, da sem kot lastnica psa tudi za tiste, ki jim živali ne pomenijo veliko ali se jih bojijo, nemoteča. Od njih pa pričakujem enako.

[Houdini]

Da se spoštuje moje mnenje tako kot jaz spoštujem mnenje drugega.

Mene pa vsebolj moti, da ljudje sploh nimajo "svojega" mnenja. Prevzamejo mnnenje "večine" čeprav ne vedo točno zakaj in, ko jih po tem povprašam v debati ali ker bi dejansko želela o nečem kaj izvedeti ugotovim, da so brez argumentov in kakršnekoli podlage ali česarkoli, kar bi mi lahko povedali. Včasih je bilo to pogosto pri najstnikih, sedaj se je preselilo tudi med odrasle ljudi. Vse bolj se mi zdi, da se ljudem ne da razmišljati o stvareh, o ničemer. Saj nam drugi vse razložijo, zakaj bi se mi ukvarjali s tem princip .... zelo žalostno in zelo zaskrbljujoče... (in malo off topic).

In tudi mene motijo komentarji v smislu bom raje za ljudi poskrbel. In potem predlagaš zbiralno akcijo starih oblek  ... in dobiš zopet spet le izgovore, pa čeprav gre za ljudi ...  Ali pa košare v Merkatorjih, v katerih se zbira stvari, za tiste, ki bi jih potrebovali. Ena uboga košara se ne napolni v celem tednu, pa gre za hipermarket in vreča makaronov/trajno mleko/moka... se dobi za manj kot euro ... 
In potem, ko pa ti isti ljudje, ki jim je pomoč drugim tako tuja potrebujejo pomoč, jo pričakujejo iz vseh smeri in to takoj, ko jim "zagusti"...

[jst]

In tako je bilo tudi danes. Nasproti mi je prisla ena starejsa gospa za katero vem, da ne mara psov in sem ji pred kaksnim letom ali dvema ze skresala nazaj kar ji gre, ko je nekaj sikala. Od takrat je bil mir.
Pse dam na poleg in hocem mimo nje. Pa zaslisim, ko sikne: "......... pasja." Mislim, da je rekla "zalega pasja". V momentu sem eksplodirala, ker imam resnicno dovolj, da se bo vsak, ki ima 5 sekund casa, znasal nad menoj. Tako sem se zdrla nazaj, da je tastara vkljucila turbo pogon in izginila za ovinkom.
Razumela bi, ce bi mojim psom dovolila, da ji tezijo ali da bi se kdaj zgodilo kaj takega, da bi se lahko pocutila ogrozeno, ampak to se nikoli ni zgodilo. Psom tega enostavno ne dovolim, ker se zavedam, da se nekateri ljudje bojijo zivali iz taksnega ali drugacnega razloga. In ce se tega zavedam in naredim vse, da so moji psi cim manj moteci za okolico, potem nikakor ne bom dovolila, da se bodo neki prenapeti osebki vtikali v moje pse in me zalili.

Priznam, da nisem izpadla cisto nic damsko in da je bil rafal mojih besed vse kaj drugega kot vljuden, a resnicno imam dovolj, da se moram neprestano umikati in trpeti polivanje gnoja po meni in mojih psih samo zato, ker je nekdo vstal na levo nogo.
Mi je pa cisto vseeno kaj si misli, ker bom zdaj spet imela kaksno leto mir pred njo.

Pa saj to ni pogojeno s tem, da imaš psa.
Ti dam drug primer. Zadnjič se vozim s kolesom po kolesarski stezi (povsem pravilno), ko mi pot zapre en tip v kombiju. Malo je manjkalo, da me ni povozil: v zadnjem trenutku je zavrl, jaz pa sem okrog njega naredila krog (pri tem zapeljala že na cesto). Zadeva pa ni ostala le pri tem, ampak me je tepec zmešani začel še nadirati, češ kako vozim. 
Ko sem mu nazaj povedala svoje (naj malo bolj pogleda, ker je on tisti, ki se vključuje na glavno cesto), je odgovoril s psovko.
In sploh ne gre za osamljen primer.