Nemški ovčar - problemi s smrčkom

[Mel]

AngSeter, se strinjam, da je bolje psa uspavat, če se muči ... ampak, ali se ta pes muči? Tega ne vemo, glede na opis, da je še vedno živahen, gre rad na sprehod, ni apatičen ... ne vem no, mislim, da lastniki najbolje vedno

[italijancek]

sicer sem na tem področju popoln laik....ampak kljub temu....a kakšna infuzija pa ne bi pomagala, če je pes tako shiran?
neskončno upam, da kuža ne trpi preveč...je prav grozno prebrati tole zgodbo...

[zalarjeva]

To je pa popolnoma res. Da takrat misliš nanj, ne nase.

[Drejči]

Pes ti sam pove kdaj je cas in ne vem, ce gre tu za vprasanje odlocanja. Psi razmisljajo drugace kot mi in mislim, da smo dolzni svojega pasjega prijatelja poznati dovolj dobro in razumeti kaj nam "govori".

Drugace pa, ce je problem v izpuljenih zobeh, potem je edini mozni odgovor ta, da mu ponudis pasirano hrano, ki je psu ne bo potrebno gristi. Ce to pomeni, da boste mleli brikete in jih zalili s tekocino (npr. nezacinjena juha - je bila omenjena v prejsnjih postih), potem boste pac mleli brikete, makarone boste ze pred kuhanjem zdrobili na cim manjse kosce, salamico boste narezali na drobcene koscke...
Po zakljucku hranjenja pa mu boste ocistili dlesni (preverite pri veterinarju kateri preparat bi bil primeren), da ne bi prislo do infekcije.

[Tafi]

Kaj pa BARF?

[Nanook]

Kaj pa njegove ledvicke?

[Stilus]

Prišel je čas... Po 9-ih letih življenja pod isto streho se na veliko žalost poslavljam od njega. Ne smem se spominjat vseh lepih trenutkov, ki sva jih preživela skupaj, ker me preveč boli srce. Prva skrb zjutraj... zadnja misel zvečer. Misel, da v nadstropju pod mano nekdo vsako minuto zvesto čaka na nas, da se veseli z nami in mi z njim...

Pred devetimi leti je bil v gnezdu najmanjši in najbolj umazan psiček od vse črede mladičkov... Ko smo šli izbirat kužija, se je takoj zapičil vame in kamorkoli sem šel, je šel za mano. Enostavno je hotel biti moj. Ker se mi je zasmilil, sem ga vzel. Prav njega. In čez nekaj časa je postal prekrasen nemški ovčar.

In v vsem času skupnega življenja, ko sem se navadil vseh mogočih njegovih vragolij, ga je prizadela huda bolezen... Rak... In preklet bodi dan, ko smo se odločili za zdravljenje našega družinskega člana. Prestal je 4 mesece groze in trpljenja, obsevanja, antibiotikov, puljenja zob, ... Vsega, samo da bi bil še z nami.

Ko sem mislil, da je to najhujša možna varianta vsega, da se lahko stanje samo še popravi, se je zadeva zopet poslabšala... Zopet je njegova odeja vsakih nekaj minut polna izcejenega gnoja iz nosu in oči... Še huje... Obsevanje mu je povzročilo deformacijo čeljusti, ustnic ter ... popolno slepoto.

Pravkar sem mu narezal tisto, kar mu še edino tekne - salamo, kot še zadnji obrok v njegovem življenju.

Izginil je ves optimizen in vse upanje v trenutku, ko sem danes hotel iti z njim ven na sprehod in ga izpred vhodnih vrat nisem spravil stran več kot par metrov... Videl sem, da enostavno ne ve več, kje se nahaja, ko je zapihal veter se je ves prestrašen tresel, ker ni vedel od kod in zakaj. Ko sem ga prijel ter pospremil nazaj na njegovo ležišče, se mi je zahvaljeval, v očeh pa je imel izraz krika, kako trpi. Tega nisem še nikoli začutil. Očitno mi je res sam povedal, kdaj je čas...

Kljub vsem solzam ob tem pisanju ter neizmerni srčni bolečini, sem vam hvaležen za vse vzpodbudne besede in vse nasvete, kar ste mi jih dali. Mislim, da je bil to zadnji kuža v mojem življenju.

Srce me boli, da ne morem povedat... Jutri zjutraj ga moram JAZ, ki se me je izbral... peljati na evtanazijo.

Grofi, odpusti mi ... nikoli te ne bom pozabil!