Psi razumejo in se pogovarjajo z ljudmi

[Petra]

Ja o tem psu pa vsi govorijo (po tv, po radiuu...) super ne..

Nekdo ima čas 4-5 ur na dan psa besed učit...zanimivo, da se pes ne naveliča (moj bi se sigurno  )
Baje, da ima pesjan 9 let, ve kdo če je to res?

Na obali pa zenkrat (hvala bogu) ni blo večjega streljanja mimo s komentarji (ker so lahko včasih kakšni, ki te prav vržejo na rit  )...

[Petra]

V glavnem mislim, da sem na radiu ujela, da naj bi imel pes devet let...zdej pa ne vem če je res, če kdo ve...

Hmmmm ja ok že na zanimiv način...ampak 4-5 ur na dan...zaenkrat sva z Blujem delala na poslušnosti (pa ne več kot 5 min naenkrat, mislim v več ponovitvah seveda...ampak ne, da bi eno uro valda...) zdej pa agility tudi ne več kot eno uro oz. 4x čez parkur v eni uri...baje, da ni priporočljivo tolko naekrat delat, al ja?...

[linchaich]

Predvidevam, da mu je ucenje v veselje, tako kot nekaterim 2 urno dirkanje zjutraj, potem popoldne, ... ali pa hribolazenje, ...
Njemu je ocitno v veselje!  


Saj moj pes meni tudi vse pove - brez heca! Ko pridem domov, se vsedem, poklicem k sebi Aiko in jo vprasam kaj se je danes zgodilo, pa zacne, uaaau, mhuuaa, ... brez heca, kaksni 2 minuti, malo se zalaja in to je to - jaz pa tako ali tako vem, kaj mi je povedala!
Lina mi pa tudi vse pove - no, kar se piskotkov tice, kje so, pa kdo jih ima, zna pokazat in povedat!
Aja, pa vsako igracko pozna po svojem imenu: zabica, jezek, medo, nagajiva igracka, zoga, velika zoga, ... in ve, kaj pomeni piska piska, pa se bi lahko napisala!
hehehe          
Ja, mi smo na boljsem, ker se nam je bilo potrebno uciti veliko manj casa, sicer pa imamo se rezervo (do 9-ega leta).    

Lp, Ursa

[Mel]

Meni je tudi jasno, da psi razumejo Tako kot Linchaich, tudi jaz vedno Orija vprašam kako je bilo...Si bil priden? In mi takoj pokaže al ja al ne. Resno Si vse pojedel? Mislim, da mi ful veliko stvari pove, res pa da tisti ki nimajo psa verjetno mislijo da sem malo čez les Ampak briga me, glavno da midva veva, kaj si želiva povedat

LP,
Diana

[Christjan]

Jaz pa imam zelo zanimivo izkušnjo...

Oče in mama prideta domov z službe, seveda pes skoraj ponori od veselja ko ga spustim z hiše. Ko smo bili noter je pa pes prišel do mame v dnevno sobo se predstavil pred njo in tako otožno cvilil oz. lajal (je blo nekje vmes) in ga je mama vprašala: kaj te mali ni nič ven pelal? pa je še bol otožno nazaj zajavkal pa je rekla: kaj si kaj lačen al si dobo hrano? pa jo je tako žalostno pogledal in zalajčkal... Smo se mu tak smejali. Seveda ga vozim na sprehode in tudi hrano redno dobiva (3× na dan). Sem raje prej napisal kot prepozno ko bi kdo sklepal z maminih vprašanj ko ga je spraševala...
In sedaj mi naj nihče ne reče, da psi ne znajo komunicirat 

[karo]

Kolikokrat naš meni kaj dopoveduje, samo sem tako butast, da ne vem, kaj bi hoče!
Kako on razume našo govorico in govorico znakov, jaz pa od njegovega vem samo to, da laja. No, pa kako laja v različnih situacijah.
Anekdota. Smo v Goriških brdih na obisku. Naš kuža pa je kar dober fuzbaler in ko je na drugi strani velike njive z radičem zaslišal mularijo, ki je nabijala žogo, jo je mahnil kar povprek čez njivo. "A greš nazaj pa okol po robu!" Ko se je jadrno obrnil in tekel okoli njive, ljudje niso verjeli svojim očem?
"Ma kaj je razumel, kaj si mu reku? Ma kolko je pa star? Ma naš norc pa prav nič ne razume, itd."
Naš je ves dan (no, doplodne sameva) z nami in veliko razume, saj mu človeška beseda ni tuja tako kot onim na verigi.

[delavec@amis.net]

Kadar se z možem meniva ali bi bil že čas, da gremo na sprehod psa od sreče ponorita in tečeta k vratom. Ne prenehata cviliti dokler ne odidemo . Sedaj se z možem na tiho dogovoriva kar se sprehoda tiče, tako, da se skrivaj pripraviva in ko sva pripravljena, šele tedaj omeniva sprehod, tako psa nimata veliko časa za norenje in cviljenje  . V bistvu vse razumeta in tudi povedati nama znata vse na njun način, ker se veliko ukvarjava z njima ju razumeva.
Kadar sem žalostna skušam to skriti za krinko igrane veselosti, vendar psa s tem ne morem pretentati, ostaja žalosten dokler mene dejansko žalost ne mine. Te sposobnosti ljudje skorajda nimamo, niti do drug drugega, psi pa čutijo zelo dobro naše razpoloženje, naše misli. Čudoviti so, naši družinski člani in prijatelji, ki nas zares nikoli ne pustijo na cedilu.