Saj je le pes

[LIZA]

Pri nas sicer ni bilo takooo težko,ampak še preden je k nam prišla Liza so bili pogoji,da bo kuža zunaj v pesjaku in na ograjenem vrtu.Jaz sem lepo kimala in si mislila svoje...Vse lepo in prav dokler ni prišla Liza končno domov.Najprej sem mami "poučila" da mora kuža prvih nekaj dni spati z lastnikom v hiši.In  je Liza spala pri meni na postelji.Iz petih dni je potem nastalo 14 dni in še malo.Potem smo kupili kočo,pesjak smo rekli,bomo prišparali za pomlad.Liza je bila enkrat v koči in še takrat sem jaz z njo spala z spalni vreči v njeni koči,da bi razumela,kje mora spat (ne priporočam spanja v koči,ker me je potem cel teden bolel vrat ).In potem so prišli hladnejši dnevi in spet sem starše "podučila" da ne more spat zunaj,ker ji je premraz.In je tako celo zimo spala notri ;DNa začetku pomladi sem jo dala spat ven,ker je sama tako želela.Na pesjak smo pa vsi kar pozabili...Koča je pa tudi bolj za okras,ker jo Liza uporablja le ob kakšnih deževnih dnevih,ko se uleže vanjo ali pa,kadar je bolj hladno.Pozno jeseni in pozimi pa tako ali tako spi v hiši.Čez dan pa se več ali manj sprehaja sem in tja:ven-noter,kakor ji pač paše.
Na začetku se pa spomnim,smo imeli nekaj prepirov glede sobne čistoče,ker se je je Liza naučila razmeroma pozno.In je mami rekla,da mora zdaj spat zunaj,ker je dovolj tega (Liza je drugače spala v moji sobi,tako da je bila tudi samo moja soba polulana ).Pa smo tudi to rešili.Moja mami je 'ubrisana' na pospravljanje in tako sem jaz lepo pospravljala hišo,Lizika je pa spala noter...
Hočem povedati,da se običajno da prepričat starše,vedno pa res ne.
Za študij jaz sicer nimam izkušenj,ampak se strinjam,da je najbolje,da kužka vzameš s seboj.Veliko sreče

[Lilit]

Liza, tvoji starsi se pustijo poducit

Moji (in najbrz tudi od Sammy) pa so rekli: ma ja, pes je zival, lahko tisti v knjigah pisejo, kar hocejo, da mora spat z lastnikom (da ne govorimo o tem, da so pisci najbrz iz mesta, ti pa tako ali tako nimajo pojma o zivalih oziroma njihove zivali trpijo z njimi v stanovanju), izkusnje dokazujejo, da se ima pes fajn tudi zunaj (in njim se zdi se prav fajn, da nasi dve nista na verigi, kot so bili psi pri njihovih starsih, ampak v pesjaku, kar je dejansko res boljse).
Psu zunaj premraz? Seveda, letos sem se skoraj skregala z ocetom, da smo jima naredili desko, da nista spali na mokrih in mrzlih tleh, ko je zunaj snezilo(!!). Saj je pes!

Ce bi se katera polulala v hisi, bi sla ven poleg psa se jaz In to trajno.

Tako da... pri nekaterih se da, pri nekaterih zal ne Ampak vse se vrne, bodo ze morali hodit na obisk k meni in sedet na odlakanih in poslinjenih kavcih, haha

Sammy, mogoce pa ga vzames s sabo drugo leto studija? Do takrat se marsikaj spremeni v glavah starsev (o tvoji samostojnosti in sposobnosti odlocanja namrec). Pri nas so tudi vsi zavijali z ocmi, ko smo si s cimri v Ljubljani drugo leto nabavili macka, ki oh in sploh in groza spi na nasih posteljah! - da ne govorim o babici, ki jo je skoraj kap, ko je to slisala... ampak moram rec, da je v koncni fazi uredu prenesla misel na to, da na moji deki spi leglo bacilov in virusov (in seveda si jaz tekam umivat roke vsakic, ko se ponoci podrgne obme )

Ceprav: trenutno mojih ni doma, so na pocitnicah in jaz svercam psici v hisi - in ves, da sploh ne marata bit? No, ze prideta odspat kaksno kitico na hodnik, potem pa ze praskata po vratih, da bi sli ven. Gospod macek ljubljanski pa poleti, ko je na pocitnicah pri nas doma, sploh noce v hiso (ceprav je drugace navajen bit v hisi). Tako da tako grozno jim zunaj ze ne more bit, ce ne ne bi silili ven...


Uh, sem se razpisala V glavnem, drzim pesti, da se bo tvoja situacija uredu razresila!

[noni]

Uff, ko sem tole prebirala, me je kar malo stisnilo pri srcu. Skoda, da mora v odnosu pes - clovek vedno biti neka ovira.  Enkrat je tako, da ti starsi ne pustijo psa na noben nacin, drugic ga lahko imas, samo ce izpolnis stotino pogojev, tretjic pa je primer, ki ga dozivljam sama.  Zivim namrec s fantom v Mariboru, v ne prav velikem stanovanju, on je v sluzbi prakticno celi dan, jaz pa studiram oz. letos pavziram. Vcasih zna biti prav tezko dolgocasno in osamljeno.

Od doma sem navajena na pasjo druzbo in ko smo lani oktobra izgubili nasega dragega bokserja Maksa se mi je svet nekako sesul. Blazno sem si zazelela psa oz. bolje receno druzbe tako dobrega prijatelja. Fanta sem dobesedno nazirala z idejo, da bi si omislila psa. No in potem sva najprej vzela k sebi mladega muca. Ceprav nama zapolni nekaj prostega casa s svojimi hudobijami, to ni tisto tapravo.    

Januarja pa smo se po hitri akciji odlocili, da vzamemo k sebi skoraj zavrzeno mlado bokserko Luno. Nisem mogla biti bolj srecna, ampak ti lepi trenutki so se takoj razblinili. Lastnik stanovanja je rekel NE!  

Kaj morem, zdaj isceva drugo stanovanje, kjer bomo vsi skupaj lahko ziveli. Luna je trenutno pri nas doma (seveda zivi v hisi ) in vem, da je v dobrih rokah (mislim, da se nobenemu psu ne more tako dobro goditi   ). Domaci so celo ogradili vecino ozemlja, da se Luna lahko prosto giba celi dan. Kadarkoli lahko, grem domov, da se pocrkljama in naigrama. Ampak mi je potem vedno hudo, ko grem nazaj v Maribor in bi jo najraje vsakic vzela s sabo.  Vem pa da bomo enkrat uredili to zadevo in bo lahko vedno z mano.  

Jaz ti svetujem, ce bos imela kakrsnokoli moznost, da psa vzames s sabo, ga vzemi. Oba bota zaradi te odlocitve presrecna in se bota imela se bolj rada. Pes pa ti bo vecno hvalezen in ti bo to tudi pokazal. Pomagal ti bo ob studiju pri raznih stresih in ob sprostitvi. Glede na stanje doma, mislim da bi bilo to se najboljse.  

Zelim ti, da bi uspesno in za vse srecno resila situacijo.  

LP,
Noni

[deteljica]

prepričani so namreč, da pes povzroča in prenaša razne bolezni (seveda si moram takoj, ko pridem v hišo oprati roke-zanima me, če si ljudje, ki imajo psa v stanovanju vsako minuto perejo roke, ali kaj  ). verjetno bi jim takoj šlo po glavi, da bom čez teden dni skupnega bivanja s psom kar umrla. toda poraja se mi vprašanje, kaj pa ljudje, ki celo življenje živijo s psi?

uh, komaj čakam, da bo te nočne more že enkrat konec. da so najdem stanovanje pa službo pa adijo. sammy pa z mano. takrat bo star okoli 9, 10 let. upam, da bo počakal in da bo zadnja leta preživel kolikor se da lepo. z mano.

  ni ga čez zdravje.  ::)Torej bakterije in virusi zagotovo niso problem. Bolhe v skrajnem primeru po nesreči ugriznejo tudi homo sapiensa ( če ni v bližini kakšnega bolj okusnega psa ), klopi raje gredo na psa, če sta skupaj v gozdu, večina glist in trakulj je specializiranih na pse.
Resnična nevarnost je ena oblika trakulje , a psa se da redno tretirati in to ne bi smel bit problem.
Morda bi staršem kaj pomagali statistični podatki, da imajo otroci iz družin, kjer so živali mnogo manj alergij in so na splošno bolj odporni?- resnični podatki , ne moja izmišljotinja
Mi se nič ne razkužujemo, roke peremo normalno, kadar smo zunaj na treningu tudi ne , pa čeprav medtem otroka (čisto majhna ) med boženjem psov in igranjem s slinastimi žogicami tudi kaj pojesta in popijeta....
Zaenkrat so vsi dojenčki mojih znancev ( in moji)zrasli popolnoma, nadpovprečno za današnjo populacijo (trkam  na les), zdravi, čeprav so občasno pojedli kakšen briket, spili kaj vode iz pasje sklede, prinesli v ustih pasjo igračko (kot so videli psa ), in jedli piškot po sistemu malo tebi, malo meni s kakšnim od "slinavcev". Da n egovorimo o tem , da ko se malček pomaže z evrokremom n aigrišču in nimaš vode pri sebi , ga nič ne očisti temeljitelje od pasjega jezika
Nisem vernik in specialist za biblijo , a baje je neka zgodba, kako je pes  nekemu svetiniku lizal rane  in so se zacelile, čeprav se prej niso hotle....
Priznam , da me bolj skrbi okužba s paraziti na katerem od otroških igrišč ali pa v peskovnikih in na zelenicah na splošno (kdo ve kakšne zapuščene , nerazglistane živali skrivoma kakajo vsepovsod), kot od naših psov ali psov znancev, tudi v primeru "francoskega poljubljanja"
Tu pa dejstvo ali imaš sam psa in kje spi ali je iz tvojega krožnika itd , ne more nič pomagat...

[linchaich]

Moje sporočilo bo daljše, vendar ti bo mogoče pomagalo (ali komu drugemu)

Jaz sem odločno proti, da je pes za v pesjak. Nič ne rečem, saj ni potrebno da spi v postelji, vendar potrebuje človekovo bližino! Mu je pa sigurno veliko bolje v stanovanju, kot pa v pesjaku!

Pri nas sicer nikoli ni bil problem imeti psa v stanovanju, ker sta bila moj oči in star ata lovca in smo morali imeti psa. Jaz sem pa od majhnega nora na pse, pa sem se v sakega vtaknila in domov privlekla vsakega brezdomčka (pa čeprav imam že pasje zobe narisane v nogi)! K sreči je moja mami tudi nora na pse. Ja, brat je pa že druga zgodba. Midve z mami sva naši mali najdenki Drinčki dajali vsako ta dobro posodo za polizat, samo bog ne daj, da bi to brat videl – take svinjarije pa že ne! No, pa smo dali posodo v pralni stroj, naslednji dan je pa iz nje jedu! Hahaha
Pred dvema letoma pa nas je Drinčka zapustila in mama in brat sta rekla, da NOBENEGA PSA VEČ! Dlak je bilo polno, pa slovo je težko (je res!), pa bla bla bla. In že 1 teden po odhodu naše Drinčke je na svet prilezla moja Lina (po Drinčki je dobila tudi ime). Čez dva meseca sem pa domov pripeljala bokserko Lino. Mamo je skoraj infarkt (pes katerega slina bo letela po celem stanovanju?, hudega psa bomo imeli, …), brat je pa čisto ponorel (čeprav jo je kasneje včasih na skrivaj vzel ven – je moral it pokazat kakšnega psa ima!). Pa kaj, saj je moj pes, kupila sem ga sama in bom sama skrbela zanj – onadva tako ali tako nista več imela polnega časa za psa. Čez čas sta se navadila, čeprav smo šli čez obdobje uničevanja. Ko sem hodila po službi še v šolo, sem Lino peljala k bratu v Ljubljano v varstvo. Najprej v Lj v službo, potem v Domžale po psa, potem v Ljubljano psa v varstvo peljat, potem v šolo, nato nazaj po psa in domov (3x na teden). Ja, kar naporno, a z užitkom!
Potem pa je prišel čas, da se odselim od doma (Lina je bila stara komaj 9 mesecev)! In, odselila sem se z dvema cimrama v trosobno stanovanje v Trnovem. Tudi cimra je imela psa – maltežana. Ja, in lastnica za našedva psa sploh ni vedela. Ja, priznam, da zeloooo težko dobiš stanovanje, če omeniš psa (včasih je kakšno zadevo bolje zamolčati). Nasvet: jaz sem to lastnico vprašala, če so še kakšni drugi pogoji (razen tistih vsakdanjih, ki spadajo k najemu stanovanja) in je rekla, da ne. To je zame pomenilo, da pes ni ovira (ali pa maček, …).
Na koncu, pa je bila največja ovira cimra, čeprav je bilo najprej vse OK, glede psov. In pripeljala sem še enega bokserja, tako da smo imele v trosobnem stanovanju 3 pse. Eni so nas gledali postrani, drugim se je zdelo zelo v redu! Pa kaj me pa zanima, kaj pravijo drugi. In težili so ravno tisti, ki so se cele dneve na ves glas kregali s svojem možem kakšna pijandura je, kako smrdi, … Nimajo kaj drugega početi, kot pa skakati nekomu po glavi.
Glede študija in dela poleg psa je pa takole. Jaz sem delala, šola pa je pristala na čakalni listi. Pa ne zato, ker ne bi imela časa zaradi mojih dveh lepotičk, temveč zato, ker se mi trenutno ne da. Časa je za vse dovolj, če znaš z njim delati!
Prijateljica (cimra) pa je svoje obveznosti s šolo, službo, žuranjem in podobno uskladila z mano. Meni se ni dalo in se mi še zmeraj ne da skakat po Ljubljani in žurat (se pač niker nič pametnega ne dogaja), pa mi ga je pustila čez noč (če je bil sam, je lajal in lajal in lajal, pa so se sosedje pritoževali). Je bolj poreden in če ga je pustila kako uro samega v sobi, se je polulal ali pa pokakal, tako da ga je raje puščala meni! Hočem povedat, da je dobro imeti cimro, ki obožuje pse, da ti po (če bo potrebno) lahko pomagala. Midve sta na sprehode vzele še vsaka drugega psa (jaz njenega, ona moji), pa je bilo! Če pa sem že odšla na žur sem šla na takega, kamor sem lahko vzela psa s sabo (ne preveč glasni privat žuri ali pa sem odšla v center na sladoled – tudi s psoma!). No, saj ne rečem, da nisem šla nikoli žurat, ampak enkrat na mesec sta pa že lahko počakali. Sprehod in učenje pa lahko združiš! Greš na en miren prostor, kjer se bo pes lahko prosto sprehajal in igral, ti se boš pa učila in mu zravem še igračko vrgla, pa kamenček, pa …
Decembra pa smo se odločile, da bomo šle vsaka na svoje (no, cimra s psom se je preselila k babici). Iskala sem stanovanje in ga v zadnjem tednu tudi našla! Ja, spraševala sem se ali naj povem za psa ali ne. Imela sem samo še en teden časa, da se izselim iz Trnovega! Ja, in novembra res ni pravi čas za iskanje stanovanja! Do sedaj pa so mi vsi vrgli slušalko dol, ko sem omenila psa! Stanovanje sem našla v Polju in ko sva se z lastnikom stanovanja že vse zmenila sem potihem omenila psa. Pa sploh ni bilo problema, saj sem plačala varščino, stanovanje pa mora ostati tako kot je bilo, ko sem ga dobila. Pa še všeč mu je bilo, ker imam kar dva – čeprav se je psov bal!!! No, sedaj vedno pripelje otroka s sabo (ko pride po najemnino), ker sta mu takooo všeč. Glede sosedov pa imam same probleme, tako da če se želiš odseliti v Ljubljano, pa nikakor ne hodi v Polje – ljudje tu v večini ne marajo psov (v glavnem so sami južnjaki – nimam nič proti njim, ampak v večini se psov bojijo – ampak samo tistih, ki so lastniki zraven, ostali so OK?!?!?!).

V glavem! Sedaj živim sama z dvema psoma v garsonjeri in se imamo zelo dobro, nobeni nič ne manjka in ves prosti čas posvetim njima! Bolna sem 1x na dve leti – če sem. Če pa je že nuja, pa pridejo prijatelji in mi pomagajo, čeprav se NIKOLI ne zanašam na druge, ko gre za moja psa! Na obiske hodimo pa samo tja, kamor gremo lahko skupaj! Če pa komu naš način življenja ni všeč, naj pa ne hodi na obiske – njegova stvar!      M I    S E    I M A M O    S U P E R ! ! !

Ko boš iskala stanovanje, premisli, ali boš povedala za psa. Če boš imela čas, da stanovanje najdeš, povej vsakemu – ampak ne takoj, šele ko se boste že večino pomenili! Če pa je lastnik iz MS (na primer), ti pa boš živela v LJ, pa ni potrebe, da bi mu za psa sploh povedala. Presodi sama.
Tako sem se jaz odločila, da svoji stari mami za drugega psa sploh ne povem, ker bi se samo obremenjevala in sekirala! Za kaj? Pa saj ni nič takega, če kakšno stvar zadržim zase. Že tako pravi – če ti ne bo zneslo (finančno), jo (Lino) daj kar stran! Pa ja! Mojo Lino stran? Pa Aiko?! Potem gremo kar skupaj - stran!
Joj, mama mi vedno pravi, da naj me ne lupčka vsaj ko je ata zraven, ker to je pa zelo grdo, in da ni čudno, da se mi pojavljajo mozoli (menstruacija pač!). Izvedela sem, da pasja slina celo pomaga proti gubam … hahaha.

Glede svinjarije pa takole. Tisti, ki imajo psa in otroka, so otroci VELIKO bolj zdravi kot tisti, ki psa nimajo. Otroka moraš takoj navaditi na svinjarijo. Če lahko mene ližeta po obrazu (včasih Lini rata, da mi jezik porine v usta – se tudi zgodi), kaj je pa otok drugačen od mene. Od prijateljev punčka je zdrava, zelo zdrava, pa čeprav jo 1x tedensko čuvam jaz z mojima kobilcama, in jo celo poližeta ko jo vidita, njihov pes jo pa tudi vedno liže! Ljudje se pa zgražajo, kako mi lahko zaupajo otroka, ko pa imam zraven dva psa (noro huda – vsaj izgledata kot pitbula za nepoznavalce). Roke si pa umivam ko je potreba. Psi, ki živijo v stanovanju so zelo čisti!

Dokler pa si še doma, pa poskusi s pogovorom, pa povej, da je pes krdelna žival in da potrebuje človekovo bližino! Poskusi jih prepričati, da naj bo samo v tvoji sobi, v zameno pa boš vsak vikend spolirala tla (na primer). Če ne gre drugače pa malo nakladaj, da hodijo okoli ljudje z veterinarske inšpekcije in pišejo kazni tistim, ki imajo psa cele dneve zapre v pesjaku in da nikoli ne veš, kdaj bodo prišli k vam! Malo zagrozi, mogoče bo pomagalo. Če pa smo še bolj »grdi«, pa psa kar pripelji v sobo, pa naj se derejo kot nori – se bodo že navadili.
Glede trave jih po eni strani razumem, vendar če imaš žival rad, ji vse oprostiš!
Če pa imaš žepnino, prišparaj, pojdi še malo k stari mami »zatežit« in sama kupi ograjo!

Upam, da nisem koga preveč razburila z mojim dolgim pisanjem in nekaterimi "krutimi" nasveti!

Sem pa pa zelo nasmejala nekaterim postom!

Lp, Urša

PS: Vem, da sem nekje tudi malo iz teme zašla, pa …

[Sammy]

na verigi ravno ne bo pristal, zakaj bi, če imamo pesjak toda mislim, da bi imel sprehode le takrat ko je lepo vreme, kar bi pripeljalo do sprehodov 1x na teden. po moje.
saj ni problem v denarju, problem je "v travi", "ki bo postala rumena, če bo lulal nanjo". mislila sem predlagat, da bi jim dala ves denar za ograjo, ki bi mi ga potem po obrokih vračali. sam, še enkrat, glede denarja sploh ni problema.
nekateri ste me morda narobe razumeli. ne nameravam se več pritoževati, da mora biti zunaj (ker imam že tega dovolj, čeprav si ful ful ful želim), jaz bi jih rada le za ograjo prepričala. če bi ga pripeljala v sobo, bi verjetno letela z njim vred nazaj v pesjak (ali v zavetišče... no tako hudo pa spet ni).
kako pa jih naj začnem pripravljati na dejstvo, da bom z njim študirala? ker oni mislijo, da bi umrla, če bi mela psa v stanovanju. ampak ko se odselim (za stalno), ga itak bom, takrat se bodo morali na prisilo navaditi, če me bodo želeli obiskovati.

[Desobediencia]

Mojadva tut ne smeta bit notri Zdaj če bi mela res kratkodlakega psa (bokser, stafford) potem bi še šlo..Že zarad tega sem bla ene 100 krat na tem da se odselim samo zato, da bosta lahko z mano v stanovanju..Samo težko je sam plačevat najemnino recimo 40.000 +stroške..Tako da-ko mi bo res dop.... si bom našla sostanovalca da si potem deliš stroške na pol. Pod pogojem da bo mel rad pse (z mano bo šel samo Dino, ker se s Timom ne štekata več in bi blo samo klofanje+Dino je moj, Timi pa družinski) in pa seveda mojo musko
In ko bom šla na svoje se mi bo končno uresničla največja želja -----> Argentinski pes oz. psica
Ker tretjega mi doma ne pustijo

[Desobediencia]

Vem, ker se zapiči, samo mojim bi se zdelo drugač-"kratka dlaka, naj bo, ker ni za zunej"..V tem je fora.