King Charles Španjel in Cavalier King Charles Španjel - čvek

[bauci]

Je pa Annie imela včeraj 4. rojstni dan. Kar ne morem verjeti, kako je šlo to hitro... prehitro.   

[colepepper]

vse najboljše za te, vse najboljše za te, vse najboljše, draga Annieeeee, vse najboljše za te!!!

[bauci]

Hihi, hvala.

Colepepper, super si zapela. 

[Bacek]

Vse najboljše Annie! 
In upam, da te bom kdaj le spoznala. 

[bauci]

Hvala vsem. 

Bacek, morda pa res.     Samo letos poleti res ni bilo za njo primerno, ko smo izletnikovali, bi pa jaz znova ponovila kaj takega in če bo bolj hladno, gre Ančka komot zraven. 

[Nelli]

Pozdravljeni

Prebiram tole vaše pisanje in moram se oglasiti. Res je dolgo, a vzemite si čas in preberite do konca.

Prav je, da govorite boleznih in pregledih, a bodite vsaj toliko pošteni in povejte dejstva takšna kot so. Tudi mi se strinjamo s pregledi vendar, ne pod pogoji, ki jih postavljate vi, ki najbrž niste veterinarske stroke (vsaj po pisanju sodeč).  V vsem dostopni literaturi je navedeno, da se večina bolezni srca ( in ostalih) pri kavalirjih pokaže šele po 4 ali 5 letu starosti.  Zato tudi veterinarska klinika testira pse starejše od 4 let, na uradni angleški strani za kavalirje pa boste našli podatek, da certifikat za pregled srca velja le, če je pes ob pregledu dopolnil starost 24 mesecev. (vi pa ga boste zahtevali ob vzrejni pri 12 oz 15 mesecih starosti psa…)
Tako torej tudi  certifikat tistih, ki ste dali svoje kavalirje testirati pred to starostjo ne pomeni kaj dosti, oziroma ni garancija, da se bolezen pri psu ali njegovih potomcih ne bo pojavila.
(kako je že bilo, ko so nekoga poslali na kliniko na pregled pred vzrejno, pa so jih zavrnili, da ni nobene potrebe…no vsaka jim čast  - očitno jim le ni samo za zaslužek)

Kot drugo pa mi ni jasno zakaj »zahtevate« dopplerjev test, če po informaciji Univerzitetne veterinarske klinike v Ljubljani teh sploh ne delajo, če EKG in pregled z ultrazvokom ne pokažeta kakšnih nepravilnosti.

Kot tretje pa je res, da obstajajo ljudje, (najbrž pa so res zelo redki), ki ob pogledu v oči svojega psa vedo, če je  z njim kaj narobe, to so ljudje, ki živijo z in za svoje pse, tisti ki svoje psičke znajo pariti brez testa pri veterinarju, ki  lahko 23 dan brejosti samičke  z otipom preštejejo mladiče (veterinar pa vam bo rekel da pripeljite psičko, ko bo minilo vsaj 40 dni, da jo bo pregledal z ultrazvokom), kjer nobena psička ni skotila s carskim rezom, kjer se samica kljub številnemu leglu uspe  kilogram  ali več zrediti, ko imajo mladiči, vsaj samčki ob starosti 8 tednov tudi 2,8 kg, samičke pa kakšno deko manj in še bi lahko naštevala.
 
Kaj sem hotela povedati vam bo jasno, ko dobite leglo. Najbrž veste, da jih je že kar nekaj v Sloveniji poskusilo z vzrejo kavalirjev, pa so presenetljivo hitro odnehali. Spraševali so se , zakaj? Mi smo ugotovili, da vzreja kavalirjev ni tako preprosta, vendar nismo odnehali,  vas pa vsa ta spoznanja še čakajo.
Zato je težko razumeti, kako vi, ki imate doma kavalirja ali dva, veste toliko več o kavalirjih kot nekateri, ki jih imamo pri hiši kar nekaj in to že dolgo vrsto let.

Sploh pa mi ni jasno zakaj bi  z zdravimi psi hodili okoli veterinarja, saj ta tako vidi vse ob rednih letnih cepljenjih pa tudi , ko pride cepiti mladičke iz legel.

O vzrejnem bi samo vprašala , če tu ne velja kakšen etični kodeks, kot na drugih področjih?
Kdor je bil tam do konca pregleda , razume, kaj pomeni odgovor, da je šlo po pričakovanjih…

Čudi pa me, da s še niste lotili vprašanja zakaj ima v Sloveniji toliko kavalirjev (samcev) odlične prednike, odlično telesno in vzrejno oceno, pa nobenih potomcev. A ja, tega še ne veste, ker niste iskali plemenjaka..  in najbrž ga v Slo tudi ne boste... Tudi ta odgovor poznamo, saj smo le na hrvaškem lahko parili, dokler nismo prišli do svojih plemenjakov. Izgubili so nagon. Le zakaj? To pa je lahko vaša naslednja tema…. Poskusite tudi tu najti kakšno rešitev...  Pa ne zaradi nas, veseli smo, da lahko parimo tudi preko meje,  saj imajo res kvalitetne kavalirje.

Lep kavalirski pozdrav

novim vzrediteljem pa veliko uspehov pri vzreji  in
čim manj takih, ki bi vam metali polena pod noge in vas učili o kavalirjih na podlagi člankov  iz interneta in knjig,
saj se neprecenljivo znanje in poznavanje pasme  prodobi le z dolgoletnimi izkušnjami

Nella in njen trop

[colepepper]

Draga Nelli,

z veseljem sem prebrala vaš mail. Žal vsi le nismo taki začetniki v kinologiji in imamo izkušnje tudi z bolj zahtevnimi pasmami od kavalirja - npr. z mopsi. Kar se tiče mojih izkušenj, sem se rodila v kinološko družino, kjer so starši vzrejali najprej bloodhounde, potem pa še mastine, leta 1995 sem začela z vzrejo mopsov. Vzredila sem več multi šampionov, med njimi tudi svetovno prvakinjo. Kaj ste pa v svoji vzreji dosegli vi?

Moje izkušnje zato le niso tako akademske, kot bi morda želeli vi....

Kar se tiče zdravja. Pravila kluba, ki so v nastajanju, nastajajo na podlagi izkušenj in pravil klubov drugje po Evropi. Mislite, da smo si jih izmislili sami? Za primerjavo smo vzeli pravila avstrijskega, nemškega, švedskega, danskega in nizozemskega kluba. Poleg tega pa sem že imela en daljši pogovor z dr. Domanjkovo, našo edino specialistko na tem področju, ki mi je osvetlila nekatere strokovne vidike problema. Pogovorila sem se tudi z našo Majo. V prihodnjih tednih pa imamo predstavniki kluba še obširnejši sestanek na to temo z Majo in dr. Domanjkovo, ki bosta v tem času pridobili natančnejše protokole danskega kluba. Seveda bo novi pravilnik dvignil tudi starostno mejo za paritev. In ne vem, od kod vam podatek, da Univerzitetna klinika nima dopplerja. Moji psici sta obe pregledani z dopplerjem. V vašem postu je še nekaj veterinarskih nebuloz, za katere pa prosim Majo, če vam jih razloži....

Draga Nelli, tudi moje profesionalne izkušnje in izobrazba vam zagotavljajo, da smo se tega projekta lotili z nko širino....

Glede opazke, da je vzrejni pregled tekel po pričakovanjih - tega raje sploh ne bi okronala z odgovorom. Ampak glede na to, da sem opazila v razgovoru veliko nepoznavanje standarda naj vam razložim. Obe psici, ki sem ju nabavila iz Nemčije sta vrhunski razstavni psici, kar sta dokazali tudi na več razstavah. Ste kdaj zmagali na specialki, kjer je bilo prijavljenih 139 kavalirjev? Ste kdaj dobili BOB iz razreda mladih čez šampione? No obe moji psici sta že večkrat. Obenem pa imata še pregledano srce, patele in oči - torej sta zdravi. Zakaj torej ne bi mogla pričakovati I. vzrejne??

Hkrati se pa sprašujem, koliko časa se bomo še vestni vzreditelji morali zagovarjati šteparjem??? Koliko časa nam bodo solili pamet ljudje, ki parijo psice vsako gonitev - 1x brez rodovnika, drugič z rodovnikom?

Aja pa še to, mojo psico bom tokrat parila v Nemčiji. In samec, star 5 let s čistim srcem in multišampion, nima težav s spolnim nagonom. Moja mentorja, vzreditelja mojih psic in trenutno najuspešnejša vzreditelja v Evropi, pravita, da pomanjkanja spolnega nagona v pasmi ni veliko... Ampak verjetno se morata dati podučiti pravim strokovnjakom....

[bauci]

Tudi sama sem hotela po prespani noči dodati nekatere stvari, četudi v očeh Nelli nimam "prava glasovanja", saj imam trenutno le dve psici, od tega je ena sterilizirana, niti nimam za sabo lastnega legla (imam pa nekaj kotitev).    In ja, na kliniki delajo dopplerja (kot sta povedali tudi Maja in Colepepper ), moja starejša je bila pregledana pri starosti treh let in to preventivno na mojo željo, saj je bila takrat že sterilizirana. pa me niso niti odslovili, niti se posmehovali, ampak mi je dr. Domanjkova psico pregledovala 2 uri ter mi vse zelo lepo razložila.   

Marsikje gredo "starim" vzrediteljem močno v nos novi, ki so morda imeli le leglo ali dve ali še nobenega, so se pa lotili vzrejanja s polno paro, se oborožili z znjanjem in jim ne manjka volje in ljubezno do pasme. 

Sigurno so tudi izkušnje velika plus točka, te pa si je vsak pridobil s časom ali pa jih je spremljal pri kakšnem drugem vzreditelju.

Vsekakor se pa meni zdi pravilno, da si bodoči, ali "začetniški" vzreditelji, ali novinci v pasmi nabirajo znanje iz knjig, interneta, pogovora z drugimi vzreditelji. A ni bil včasih kompliment, če si nekomu rekel, da je načitan?   

In glede vzrejnega. Če vas moti, da je meja postavljena prenizko (ki se bo pa tako dvignila) in da test pred 24tim mesecem nič ni vreden, a ni vaša svobodna volja, kdaj boste psice potem parili? Vsekakor lahko parite šele pri cca 24tih mesecih s "sveže" opravljenim testom.

V kaj več se ne bom spuščala, sta že povedali vse Maja in Colepepper, vesela sem, da je v pasmi dovolj ljudi z izkušnjami in znanjem, ki jim je do pasme in ki se ne branijo dati pregledati svojih psov.  Vesela sem tudi, da imamo strokovno veterinarsko pomoč-Majo ter dr. Domanjkovo.