Charlie se je odločil, da bo 7 dni pisal svoj dnevnik.
23.11.2008
Hov!
Danes me je mami od šefice že na vse zgodaj zjutraj odvlekla na doooooooolg tek. Domov sem prišel kar malo utrujen, zato sem šel v svojo kartonasto hišico v kateri je dekica, nadoknadit zamujen spanec
. Zbudil pa se se zelo kmalu, saj je iz neke stvari na štirih nogah, ki se ne premikajo (beri: miza) prihajal čudovid vonj po salami, siru in ostalih dobrotah
. Skočil sem na svoj stol, ki je zraven mize in opazoval dogajanje. Zakaj mi nihče nič ne da
?, sem si mislil. Ko so pospravili vse dišeče stvari nazaj v neko pravokotno (
) stvar, je nek velikan (oče od šefice)rekel, da gremo na sprehod. Jaaaaaaaaaaaaaaaaaa, to pa sem bil vesel! takoj sem stekel, do vrvic na katerih imam zunaj pripete gospodarje, da mi ne pobegnejo. Žal Tala ni želela z mano, a vseeno sem se imel čudovito
. Na Katarini sem srečal veliko psov, a jim nisem posvečal pozornosti, ker sem vedel, da bom za to dobil priboljšek
! Ko smo kasneje prišli domov mi Tala ni pustila, da bi si odpočil. Takoj me je odpeljala v neko veliko stvar, ki ima kolesa in če greš vanjo te vedno odpelje na lepše (avto). Oblekla se je neko modro trenirko, katere vonj takoj prepoznam. Vedel sem, da me kmalu čaka skakanje, tekanje, plezanje in dobivanje slastne salame za dobro opravljeno delo
(agility) . Ko smo zapeljali na makedam, sem postal nestrpen in sem začel lajati (cviliti in spuščati čudne glasove) . Vrata so se odprla in lahko sem stekel do poligona kjer pa me je Tala privezala ob ograjo
, sama pa odšla nekaj pripravljat in nosit stvari čez katere jaz skačem . Včasih si želim, da bi ona skakala in tekla namesto mene
. Saj to rad počnem, a kaj, ko se mi včasih res ne da, ker so priboljški zanič (ni salame ali sira)
. No bil sem priden, zato sem lahko pojedel čisto vse priboljške, ki so šli z nama
! No in končno sem le pršel domov ter lahko malo zaspal ter si odpočil od aktivnega, zabavnega in napornega dopoldneva. en slinast
vsem!
Jana. Vse pravice pridržane.
