Kazen za sprehod brez povodca

[Lanabela]

Ni problema, če ne začne potem jamrat, kako grozno se je sprehajat med spuščenimi psi -  tudi če njegovega noben še pošnofal ni.
Me pa zanima, zakaj  na moje psice tudi kadar so slučajno privezane noben ne naskakuje (OK, na gonečko bi mogoče celo kakšen poskusil), šavsa.. itd ampak kvečjemu vljudno povoha in gre svojo pot ali pa brez teženja hodi zraven?  Govorim o psih, ki se sprehajajo z lastniki (vseeno če so ti 100m stran). Tisti, ki uletavajo iz dvorišč so seveda druga pesem.

[Lanabela]

Pravzaprav zanima tudi mene. menda bi se splačalo sistematično snemati srečanja in posnetke analizirati. Na slučajnih posnetkih se da videti zanimive podrobnosti, ki jih "na oko" spregledamo. zakaj jih drugi psi ne nadlegujejo kadar jih je več skupaj je jasno. Zakaj je vse v najlepšem redu tudi takrat, ko je ena sama pa ne več povsem.
Psice so sicer šolane do različnih stopenj, ampak to nima neke neposredne povezave. Vzgojene so samo  toliko, da je kakršnokoli pretepanje strogo prepovedano. Res je, da so v pasji družbi povsem sproščene, se ne napihujejo, niti se ne podrejajo (razen kadar se jim to zadnje zdi nujno potrebno). Res je pa tudi, da o neki super poslušnosti ne morem več govoriti. Pravzaprav ne morem več govoriti o kakršni koli poslušnosti, saj je najstarejša psica povsem gluha, druga po starosti pa tudi hudo naglušna. Tretja psica sicer je poslušna, a jo ob srečanju z neznanim psom dam pod komando, saj bi znala ob hudi nesramnosti tujega psa tudi bolj grobo disciplinirati, česar ne dopuščam. četrta je pa pubertetnica ravno na tisti stopnji, ko najbolj drzno skuša razširiti meje dovoljenega. Ostaneta samo še dve res neproblematični in poslušni.
Zanimivo je, da tudi povsem neznani psi, ki so sicer pri drugih sprehajalcih na slabem glasu, pri srečanju z najstarejšo, ki je krhka in tako nestabilna, da bi jo podrli že, če bi zdivjali mimo nje, (kaj šele če bi položil taco nanjo) pazijo. Tudi najbolj štorast jo še ni podrl. Zakaj ne vem.

tudi mi ni povsem jasno, zakaj pri srečanjih s psi, ki so znani kot zelo problematični do drugih psov ni težav. Pomirijo se tako popadljivi kot plašni (če le njihovi lastniki ne naredijo kaj bedastega). Najbolj zanimiva je bila dobermanka, izjemno prijazna do ljudi, ki se je z mojimi psicami krasno ujela in čisto lepo igrala, nobenega problema ni bilo niti takrat, ko smo šli po cesti, ki jo je imala za svoj teritorij. res sem bila presenečena, ko sem izvedela, da je ta v mojih očeh povsem neproblematična psica napadla in grdo oklala že čisto vse pse in psice, ki so se sprehajali v njeni bližini (in jih parkrat tudi grdo pokasirala nazaj) in da so jo morali potem, ko je eno manjšo psico ubila, oddati. Žal mi je, da nimam niti enega posnetka njihovih srečanj, bilo bi zelo zanimivo videti, na kakšen način so blokirale napad.

Na domačem teritoriju niso tako zelo taktične in kakšnega bolj predrznega vsiljivca tudi bolj trdo primejo. Tudi s psi, ki jih smatrajo za del svojega "razširjenega krdela" se občasno tudi malce bolj grobo rangirajo.

[Mitja]

Tisti ki trdi, da pes uziva v sprehodu na povodcu pac nima psa temvec rastlino.

[Mitja]

Nisem napisal svoje trditve, da bi s komerkoli polemiziral, ker pac razen Lanabele tukaj tudi nimam s kom o tem polemizirati.

[Lanabela]

Svet ni črnobel. So psi, ki so popolnoma zadovoljni na povodcu in se vedejo popolnoma enako kot da bi bili privezani celo, ko jih spustiš. So psi, ki so na povodcu sicer nesrečni in bi se nadvse radi prosto zdivjali - pa se iz takega ali drugačnega razloga ne smejo. So psi, ki so lahko spuščeni, kadar ni motečih elementov, sicer pa jih je treba privezati (ali dati "pod komando") In so psi, ki so lahko večino časa povsem prosti, pa niso nikomur v nadlego in ne počnejo neumnosti.

[king-roy]

Mojim rastlincam je čisto vseeno, če so na povodcu, da sem kar malo užaljena. Jih spustim bolj zato, da imam proste roke.

Pri nas pa spehod po mestu na povodcu pomeni to,da pridemo domov, si nataknemo cunje za na gmajno in gremo ven noret.

ja, sto ljudi (psov) sto čudi!