Tuljenje

[gucci]

Pozdravljena, mi imamo pekinezerja in imamo podobne težave. Naš začne renčati na svoj rep, kakor hitro ga pustimo samega ali odvrnemo pozornost od njega. Poskušali smo že zlepa in zgrda, malo pomaga samo to, da ga tisti hip zamotimo s kakšno igračko.
Odvaditi pa ga nam do sedaj še ni uspelo.
A je pri vas že kaj napredka?
LP.

[Tripikice]

Zacnite z majhnimi koraki. Pustite jo samo za par minut in jo pohvalite ko pridete nazaj, nato pa cas povecujte. Da bo razumela, da vedno pridete nazaj. V odsotnosti ji tudi lahko pustite kaksno kost ali igrace, da se bo zaposlila

Nismo se razumeli! "Majhne korake" smo že uspešno "obdelali" spomladi, ko smo jo, pasjo dojenčico, prinesli domov. In je do nekako mesec dni nazaj bilo vse vredu, lepo nas je vedno počakala, da pridemo domov, brez problemov. Zadnji mesec dni nazaj (približno) pa jo je nekaj "pičilo" in noče biti več sama doma. Sedaj "majhni koraki" ne pomagajo več, ker psička že točno ve zakaj gre, ko se pakiramo od hiše. Ne "podkupim" je niti z igračo, niti s priboljškom. Včasih jo sosedje pridejo pocrkljat - tudi to ne pomaga, ona joka in hoče NAS in to DOMA! Zna kdo kako učinkovito "finto"?

[Tripikice]

Hojla!

Minilo je kar nekaj časa od takrat ko sem prvič pisala. Naša psička je sedaj stara petnajst mesecev, v kratkem bo opravljala BBH izpit, vsak dan je pametnejša , mi pa žal ne.   Namreč še vedno je nismo odvadili vsakodnevnega žalovanja ob našem odhodu.
Tudi jutranja igra ali laufanje ali sprehod, kot ste svetovali ne pomagajo. Potem se res spravi k počitku, ampak za pol urce, pa konec. Potem se pa psička ves dan potika okrog hiše ali pa sedi na terasi in... nas čaka. Ob vsakem brnenju avta ali človeških korakih steče proti cesti gledat, če smo mi. Če pa po četrti uri še ni nikogar od nas domov, pa naredi pravo "opero". S tem, da ni najbolj osamljeno in zapuščeno bitje na svetu! Skoraj vsi sosedje imajo pse, potem so tu "naši" upokojenci, ki ko gre kateri mimo, jo vedno počohlja in pokramlja z njo. Pa nič, ona "poje".
Poskusili smo že tudi tako, da sva jo z možem vmes med službo izmenično obiskovala, tako sva ji skušala pokazati, da je nismo zapustili, pa je bilo potem ob odhodu še hujše.

Kaj naj naredimo z našo razvajenko, saj se konec koncev že od kar jo imamo, vedno znova in vsak dan vračamo domov in ji tako dokazujemo, da se bomo vrnili k njej???! Kako utišati našo "operno pevko"? Sedaj me je že krepko strah za njo, ker enemu sosedu (le-ta nima psa, pač pa mačke) že pokajo živci zaradi njenega "petja" (kar je povsem razumljivo) in se bojim, da mu ne bi nekega dne živci dokončno počili.
Ima kdo podobne izkušnje?

[Tripikice]

Ja  jaz
Rešitev , ki se je obnesla  je bila:  Še en pes
Sedaj je pa mir

Balzam za moja ušesa.
Moj mož: "Ali jaz ali še en pes!"
Naš maček culo na rame pa gremo.
Sosed pa v nakup puške.

[Drejči]

Ta nasvet, o se enem psu, se lahko obrne tudi v drugo smer.
Mi smo imeli enega psa, ki je lepo spal, ko nas ni bilo doma in sosedje skoraj vedeli niso, da ta peso obstaja. No, pa smo dobili se enega psa. Zdaj se pa cele dopoldneve druzno dereta na vse, tudi parkirane avtomobile, ce ne gre kaj bolj "pametnega" mimo. 

[Tripikice]

Ok, lepo bi bilo imeti še enega kužka, vendar bi se nam lahko zgodilo, da bi bila naša psička na novo "pridobitev" ljubosumna, ali pa si enostavno ne bi bila simpatična in se sploh ne bi marala. Potem bi še bila pri nas "veselica" .
Tako, da še vedno iščem "recept", da bi ostali pri enem psu in tega umirili. Ker kadar ji je pa vsega dovolj, se spravi na neko stvar in jo iz protesta uniči. Kar se mi pa zdi precej kritično, ne samo iz vidika škode, predvsem iz vidika nemogočega obnašanja, ki ga ne sme biti. Tako obnašanje me skrbi.

[bolha2]

Tripikice: A kosti ji daješ? A jih ima sploh rada? Moja sicer ne dela nobenih problemov s tem, ampak včasih, ko smo na bajti in še nimamo ograje, bi ona kar okoli hodila in če kaj delamo, ne moremo vedno gledat, kje je, takrat ji dam kakšno govejo kost in se potem z njo ukvarja kakšno uro, potem pa od vse utrujenosti zaspi. Lahko daš tudi tiste kosti iz kože, rabi dlje časa da jo uniči do konca kot govejo.
Lp

[Tripikice]

Vse je možno, sigurno se ji je nekaj zamerilo, da je začela pri 11 mesecih s svojim "petjem" - to je izmenično otožno tuljenje in cviljenje. Pa ne moremo ugotoviti, kaj bi to bilo.
Smo pomislili tudi na to, da bi jo zaprli v hišo. Ker se včasih zgodi, da moram skočiti kam za pol urce, in če Duka spi v hiši, jo kar pustim. Ob vrnitvi jo ponavadi najdem kar na istem mestu, skratka v hiši je mir in tišina. Se pa jo bojimo pustiti notri toliko časa kot smo v službi, da ne bi res začela s kakim "preurejanjem" hiše, kot je rekla JennyK,v en prostor je pa ne morem zapreti, ker tega nikoli nismo prakticirali in verjetno tega ne bi prenesla.
Tudi Duka "pridno" cvili v avtu. Kot da se ne bi mogla učakati konca vožnje. Vedno je dvignjena, da ima razgled in je vse pod njeno kontrolo. V avto tudi takoj skoči, z veseljem, tako imam občutek, da se rada pelje in ji ni slabo. Je pa zelo tečno! Ampak naša Duka cvili ne glede na hitrost. Jenny se očitno ne strinja s prometnim zakonom in predpisanimi imejitvami.

Tripikice: A kosti ji daješ? A jih ima sploh rada? Moja sicer ne dela nobenih problemov s tem, ampak včasih, ko smo na bajti in še nimamo ograje, bi ona kar okoli hodila in če kaj delamo, ne moremo vedno gledat, kje je, takrat ji dam kakšno govejo kost in se potem z njo ukvarja kakšno uro, potem pa od vse utrujenosti zaspi. Lahko daš tudi tiste kosti iz kože, rabi dlje časa da jo uniči do konca kot govejo.
Lp

Smo že tudi to preizkusili. Kadar smo doma in ji dam govejo kito, se z njo res zamoti za lep čas, ko pa ji dam kito ob našem odhodu, je pa sploh ne povoha. Dokler se ne vrnemo. Takrat pa jo poišče in si jo končno zadovoljna, v miru ob naši prosotnosti privošči. "Težek štrik" je ta naša Duka, a ne? Škoda, da je ne morem posneti in vam predvajati, kakšno opero izvaja!

[Žiži]

JennyK

Ko si omenila, da tvoja psička cvili ob vožnji z avtom, kjer so ovinki in bremzanje sem pomislila, da morda slabo prenaša takšno vožnjo. Opazuj jo, če želi čimprej zapustiti avto, ko ustavite je morda to razlog. Poznam, kar nekaj prijateljev, kateri imajo probleme z vožnjo svojih psičkov ravno zaradi njihove slabosti in nekateri celo med vožnjo bruhajo, tako kot nekateri ljudje.
Če je to razlog, boš težko kaj spremenila, če pa se rada vozi z avtom, pa nimam idej.

LP

[JennyK]

Skoraj prepričana sem, da ji ni slabo. In -zanimivo!- v avto (tako kot Dukica ) tudi rada skoči.... Ker sva z možem precej leteča sva jo dobesedno od prvega dne navajala na vožnjo in avto. In res nikdar ni bilo težav z bruhanjem ipd. In tudi do avta kot takega nima odpora. Ampak počasna vožnja in še kak "žmigovec" - je pa konec.
Tripikice: morda bi bila pa vseeno opcija, Duko poskusiti navaditi na en prostor v hiši za čas, ko vas ni? Morda se bo pa ok obneslo?
Pa še pripombica; Jenny OBOŽUJE bikovke in kosti. Ampak samo takrat so zanimive (in to FUL, navali nanje da je veselje), ko sva midva z možem doma. Ko naju ni, se jih ne pritakne. Menda tisti čas res prespi in si ne pusti motiti dremeža...  

[rem]

Mi smo našega navadili,da počaka tako, da smo mu na njegov prostor dali povodec, da ga čuva, čas čuvanja smo počasi podaljševali do štirih ur, dlje še ni bil sam. Odprta ima vrata predsobe in kuhinje, za družbo je imel muco, ki je žal letos odšla v večna lovišča. Prvič je tulil,da so bili vsi sosedi na oknih, vendar samo pet minut, potem je utihnil, mi smo čakali malo oddaljeni,da nas ni čutil, ko je utihnil sem šla pogledat kaj dela, ležal je na povodcu in ga pazil, pobožala sem ga in spet odšla, spet smo čakali zunaj kaj bo, ker se ni oglašal smo šli k sosedi na kavo,čez pol ure pa pogledat kaj se dogaja doma, lepo je ležal, ko smo vstopili pa veselju ni bilo konca ne kraja, kdor ima bokserja ve kako to zgleda.
Škode ni naredil nikoli nobene, če bi bilo potrebno bi sigurno počakal kako uro dlje.
Treba je le malo potrpljenja.
Tudi v avtu se rad vozi, obnaša se pa isto kot je Mel opisala za svojega.

[tanja040]

Zdaj vam pa še jaz nekaj napišem.Moj Ron tudi tuli -zavija kot volk,ko nas ni doma.Ne vedno no ja skoraj vedno  .Začela sem dobivati pisma grozilna in sosede so me spraševale,če je kaj bolan naš pes. Vse načine sem sprobala pa ni bilo efekta.Zato sem se odpravila na kliniko.Tam so mu dali tablete proti depresiji in niso nič pomagale.Potem apaurine ,tudi nič na koncu pa so mi predlagali operacijo glasilk,ker sem bila že na koncu z živci in nisem vedla kaj nardit.Seveda se za to nisem in nikoli se ne bom odločila.Vem ,da je za sosede zoperno poslušati ,zato ga imam sedaj v varstvu pri svoji mami.

[AngSeter]

Imej odprta vrata.
Igraj se z njo v bližini sobe in se pomikaj počasi vanjo, futraj jo v sobi ali pa zadevo ignoriraj.
Mogoče si jo malo preveč okregal pa se ne počuti varno tam. Doseči moraš pač to, da se sprosti... Tako, kot je bližje tebi in psički.

[tedi]

Hvala, bom probal, seveda jo nebom silil, kregal je niti nisem preveč, samo par dni je nisem sputstil noter, potem pa se je navadila na drug prostor, verjamem da nama bo nekako že uspelo .

 lp

[zalarjeva]

Žal ti ne znam pomagati, venda imajo moji sosedje podobno težavo, ki moti tudi mene. Namreč njihov pes, mladiček rottweiler neprestano tuli. Ponoči zbudi vse sosede (ne morem verjeti, d takšen majhen kuža iz sebe spravi tak glas), podnevi pa se ne morem učiti. Sem mislila, da gredo sosedje vedno do psa, ko ta začne tulitiin da je pes začel to izkoriščati-mao zacvili in bodo prišli, pa temu še zdaleč ni tako. Pes je sam cele dneve in zaprt v pesjaku. Sem mislila, da se bo navadil pa je že enmesec minilo odkar ga imajo, vendar pes še zmeraj tuli. Ker to moti tudi njegove lastnike, bi jim rada nekako pomagala. Ima kdo kakšen nasvet kaj narediti?

[Ory]

Ce se prav spomnim je imela Mojca (Geri) z Zanom na zacetku probleme glede tuljenja. Upam, da se bo oglasila v tej temi in povedala kako je sama resila zadevo  ...

lp