veliki švicarski planšarski pes - čvek

[Dali]

Mene pa zanima še na kakšni osnovi sloni ta trditev... Mi lahko nekoliko bolj razložiš?

Odgovorni vzreditelji v Nemciji in Avstriji racunajo koeficient moznosti pojava epilepsije pri doloceni paritveni kombinaciji in bodoci lastnik mladica dobi vpogled v stanje. Ce bos kaj hodila na primorsko si lepo vabljena, da se oglasis pri nas in ti bomo malo podrobneje razlozili kako to izgleda in ti pokazali papirje.

Koeficient epilepilepsije na zalost postaja vedno bolj (ce ne celo najbolj) pomemben podatek pri izbiri svicarja.


Lp iz Auguste Raurice

[apollo]

Kolikor sem prebrala so zaenkrat raziskane le določene oblike epilepsije in tudi genetika še ni prišla prav daleč, čeprav so pri določenih oblikah odkrili tudi spremembe v DNA... Torej še vedno me zanima vprašanje postavljeno zgoraj (lahko odgovori tudi kdo drug če ve)...
Pa še en odlomek o vzrokih za epilepsijo pri ljudeh...

Vzroki za epilepsijo so najrazličnejši, delež posameznih vzrokov je v različnih življenjskih obdobjih različen. Epilepsija lahko nastane kot posledica okvare možganskega tkiva zaradi nepravilnega razvoja možganov ali zaradi vnetij možganovine, poškodbe možganovine (ob porodu, v prometni nesreči), možganske kapi, zastrupitve oziroma čezmernega pitja alkohola ali jemanja drog (ali obojega hkrati), tumorjev. Epilepsijo lahko sprožijo tudi dolgotrajno preprečevanje spanja, hipoglikemija (nizka raven sladkorja v krvi), daljši ali močnejši telesni napor, nezadostna preskrba možganov s kisikom. Za nastanek epilepsije naj bi bila pomembna tudi dednost. Vendar je dednost zelo zapletena in raznolika, zato se epilepsija le malokrat prenaša s staršev na otroka. Pri marsikaterem bolniku lahko vzrok za bolezen ostane nepojasnjen.

[bina]

Jah, Balu, samo koliko psov v Slo pa ima dejansko epilepsijo? Kakor je meni znano, je hujsi problem ocd. Ceprav, ce se bo pse uvazalo iz Z Evrope (ali pa parilo z njihovimi psi), se zna hitro tudi epilepsija razsirit v Slo... ker vsi omenjajo (omenjate) epi samo v povezavi z zahodno evropo... Groza, koliko hudih in tezkih bolezni grozi svicarjem

[Babalu]

Sej jaz sem samo Dali odgovorila, ker meni da je epilepsija najhujsa mozna stvar....meni se zdijo prav tako pomembne bolezni oci in skeletnega sistema. Pa nic ne grozijo te bolezni...so vedno bile, samo zdaj se vedno bolj govori o njih tudi pri nas. Edino kar lahko naredimo je da "pametno" parimo in izlocamo obolele pse iz vzreje.
P.S.(Glede na to da jih par epi vseeno ima, in da so vsi slov. psi dokaj blizu sorodstveno, zgleda da imamo epi v Sloveniji. Ce seveda vzamemo da je genetsko pogojena...)
Lp

[apollo]

Hmmm glede Noma nisem nič kaj na tekočem... Res je kot mladič imel nekaj napadov, potem pa so ga dali na zdravila in mislim, da je bilo z njim vse v redu. Lastnica vsaj takrat ni hotela poskusiti prenehati z dajanjem zdravil, da bi videli če bi se ponovno pojavili napadi, da bi lahko potrdili epilepsijo, sedaj pa ne vem kako je . Je pa za epilepsijo lahko nešteto vzrokov in če je pri njem res šlo za epilepsijo, bi lahko nastala tudi zaradi težav pri kotitvi tega legla... Je pa brez veze nekaj ugibati!

Dali kljub temu, da zagovarjaš bazo bi bila sama bolj previdna! Predobro vem kaj vse poskušajo vzreditelji, da "operejo" svoje dobro ime in se sploh ne bi čudila, če podatki niso popolni. Kolikor vem pa so v bazi samo določeni psi... Sploh pa me potem čudi dejstvo, da je na zahodu epilepsije dosti več kot pri nas!   In zanimivo... Zadnje pol leta sem pregledala ogromno tujih spletnih strani... Kako, da nikjer ne objavijo izračuna tega koeficienta? Ali sem potemtakem naletela na same "neodgovorne" vzreditelje? Dokler ne bo DNA testa je vse skupaj bolj tako tako!

Torej je vzreja s psom, ki ima izracunan koeficient (prav tako njegovi predniki) veliko, veliko manj rizicna, kot vzreja s psom, o zdravstvenem stanju katerega ne vemo prav veliko (se manj pa o stanju prednikov).

Ja, če bi bil prepričan, da so bili vsi toliko fer da so dali realne podatke Pravzaprav je tudi v tem primeru maček v žaklju

Vseeno lahko z nekaj poznavanja problema in rodovnikov uvozis psa, ki ni rizicen.

Nikoli ne moreš zagotovo vedeti, sploh npr., če gre za prvo leglo neke psice z določenim samcem! Vsaj dokler ne bo DNA testov... Lahko narediš vse, da bi bilo možnosti za določene bolezni čim manj, izključiti pa jih ne moreš... Pa čeprav dobro poznaš rodovnike! Nikoli namreč ne veš, kaj se je dogajalo v ozadju! Raje tudi ne komentiram določenih psov, ki so jih pripeljali iz tujine, iz priznanih psarn!

Valda, da ne zamerimo (vsaj jaz ne!). Vsak ima pravico, da pove svoje mnenje... Upam tudi, da ne bo kakšne zamere z nasprotne strani!

[apollo]

Sem hotela samo povedat, da tudi v te baze ne moreš biti 100%... Dokler ne bo razvitih metod, ki bi v vsakem trenutku omogočale preverjanja dejanskega stanja! Saj ne rečem, sigurno nekaj je, 100% bolje kot nič, ampak še vedno to ni to...

kot prvo imajo dolocena varovala: kot lastnik sicer posljes potrdila o pregledih, pol pa to oni (kdor pac ureja bazo) potrdijo preko drugih virov informacij

Kaj a preverjajo tam kjer si slikal, če si res tam slikal in ali si poslal realne podatke. Kar malo dvomim V bistvu gre tukaj za varstvo osebnih podatkov in veterinar takih podatkov sploh ne sme dat
Se mi zdi, da dokler nimamo enih 100% metod so goljufije vedno možne... Še največ izveš, če res malo "pošnofaš" okoli

[AIKA B]

O nas "bajsi" je na sliki . Ponovitev 2010 upam, da res sledi

Dali cestitke za psarno in stran...
Debate nisem se uspela cele prebret tko da komentar sledi. Se pa sigurno strinjam s stavkom od Balu

Glede pomena bolezni pa se meni zdijo vse rilevantne in ce se gremo se vzrejo nikakor ni za dat na stran tudi samo tipologijo(videz) svicarja. Ampak to je ze druga debata....

Lp iz zasnezenih Dolomitov

[majc]

Ojla!

Po dolgem, ampak res dolgem času se javljam na tem forumu in kot zanalašč sem naletela na temo, o kateri sem preštudirala ogromno, slišala veliko nasvetov in na koncu ugotovila, da je to področje za večino veterinarjev in strokovnjakov področje brez pametnih odgovorov, ogromno zaslužkov, za lastnika pa veliko skrbi.
O epilepsiji pri psih nisem vedela ničesar, dokler ni pri 2 mesecih starosti Nom doživel svoj prvi epileptični napad in ker po nasvetih veterinarjev čakaš, da ima pes 3 epileptične napade, preden se sploh govori o epilepsiji, sem jih na koncu videla kar 5, od tega zadnje 3 v roku 4 ur in po pravici povedano sem mislila, da tistega dne ne bo preživel, čeprav so bile besede veterinarke drugačne, vse do večera, ko sva se vrnila od veterinarke, ko mi je zvecer skorajda umrl. In takrat si rečeš, da je to tvoj zadnji pes. A sva preživela in danes Nom živi normalno življenje, seveda s pomočjo zdravil. Ni nič manj živahen, pravzaprav je pravi norec, močan in poln energije. Res je, da je mogoče malo bolj požrešen in da spije večje količine vode. Torej z Nomom je zaenkrat vse vredu in upam, da bo tako tudi naprej.

Zdaj pa nekaj besed o epilepsiji in vzreji. Nom ima podgrizavost in to sem vedela že v začetku in ker o razstavah in vzreji nisem nikoli razmišljala, sem vzela njega, ker mi je najbolj prirasel k srcu. Podgrizavost je vidna zadeva in res pravi razlog za prepoved nadaljnje vzreje. Pri epilepsiji pa je tako, da če pes v roku dveh let, ko je na terapiji, nima epileptičnega napada, vzrok ni dednost, ampak nek drug faktor in torej vzreja ni prepovedana in psi v nekaterih državah lahko dobijo vzrejno dovoljenje. Tako da mislim, da epilepsija veselo napreduje.

Apollo kar se pa tiče prenehanja jemanja zdravil je pa tako, da moraš biti pogumen, da to probaš, posebej še takrat, ko je pes ob jemanju zdravil normalen in ko veš, da je brez njih skorajda umrl. Sicer pa je bila epilepsija pri Nomu potrjena, razloga nismo našli, ker nima ne poškodb možganov, jetra so super, ni tumorjev, sladkor v krvi je na pravi ravni in tudi krvna slika Noma je optimalna. Torej je bila končna diagnoza epilepsija brez najdenega vzroka, če pa je dedna ali ne, bomo lahko vedeli šele oktobra, ko bo minilo dve leti od jemanja zdravil.
Pri jemanju je pa še nekaj...če epileptični pes preneha z jemanjem zdravil, se bodo napadi v nekaj urah, dneh ali mesecih zagotovo pojavili, in sicer še v močnejši obliki kot popreje, če ne drugače, se močni napadi lahko pojavijo po cepljenju.
Tako da z moje strani ni niti ene prednosti nejemanja zdravil in zato vztrajam pri terapiji in še naprej bom.

Sicer pa epileptičnega psa ne privoščim nikomur, ker pomojem dolgo časa nisem mirno spala in sem cele noči kontrolirala, če je z Nomom vse vredu.

Lep pozdrav od Majcike in Nomcka.

Pa pa