Dilema - res ne zmoremo ali...

[Maja.]

jaz delam nekaj na tem podrocju -in to je vse kar je v mojih zmoznostih!!!! vsak ima omejene zmoznosti, in dosti ljudi dela po svojih, ampak to se vedno ni dovolj in tudi ne bo!

No, prosim!

Če bi vsak delal po svojih zmožnostih, tega sploh ne bi bilo.

Jana je apelirala na nas, da bi se malo zamislili, če lahko še kaj naredimo. Koliko, pa vse vsak posameznik zase.

[Mel]

Se povsem strinjam s Sleepy!

[Kalsang]

Včeraj sem prebrala temo, danes me ni bilo za računalnikom, pa me je dostikrat furbec zagrabil, kaj je bilo še napisano od včeraj.

Pridružujem se replikam na post od Honki. Najbolj enostavno je skomignit z rameni, reči saj ne morem nič naredit, pokazat s prstom in živet naprej. Priznam, tudi meni je težko brat vsa ekološka poročila, ki se kopičijo zadnje čase. Naročena sem na National Geographic, ki je v zadnjem letu postal zelo al gorovsko obarvan in prav je tako. Čeprav ga zelo z rešpektom odprem, ker me mrazi ob misli na vse kar se dogaja in se še bo, pa smo pri nas doma že pred časom začeli malo drugače početi stvari. Ker živimo v centru mesta lahko na srečo zelo šparamo z avtom. V bistvu se z njim vozimo povprečno enkrat na teden, ko ga res rabimo in brez njega ne gre. Po mestu se vozim z avtobusom, kolesarim, pešačim. Odkar sem bolj redna uporabnica mestnega potniškega prometa, sem opazila nenavaden fenomen: ko se dobimo s prijatelji in se menimo, kako bomo šli, ponavadi edina grem z busom. Ko takšen transport predlagam drugim, me debelo gledajo in me na vse pretege prepričujejo, da brez problema naredijo ovinek (pokurijo več bencina, ustvarijo več CO2 itd.) da me poberejo. Bus? Ne, z busom pa že ne... Kot da bi bil mestni potniški promet huda stigma. Meni se na srečo ni treba kilometre dolgo vozit v službo, ampak vsakič ko gledam promet, ki drvi mimo mene, podzavestno štejem, koliko ljudi sedi v vsakem avtu. V 90% samo eden. In tako je vsak dan. Ljudje se vsak s svojim avto vozijo v službo. V nekaterih drugih državah jim je že davno kapnilo, da prišparajo kar nekaj denarja za gorivo, pa še manj onesnažujejo, če se sodelavci skupaj vozijo v službo. Upam, da bo tako kmalu tudi pri nas.

Doma smo začeli uporabljati energijsko varčne žarnice. V vsaki hiši so prostori, kjer nam luč kar naprej gori (veža, kopalnica, WC), pa tam ne rabimo neke ekstra super močne razsvetljave. V teh prostorih se žarnice komot zamenja z energijsko varčnimi...
Smeti - brez pardona recikliramo in mislim da smo na žalost skoraj edini v naši večstanovanjski hiši. Ko me je videla soseda pri zabojnikih za reciklažo se ni mogla načuditi, ko sem jo vprašala, če ona pa ne reciklira, je zafarbala in odšla. Reciklira še vedno ne.
Čistila. Že dolgo uporabljamo takšna, ki so biološko 99% razgradljiva - od sredstev za pomivanja posode do mehčalcev za perilo.
Peremo perilo večinoma na nižjih temperaturah.
Vodovodna voda je precej zanič, ampak ne kupujemo vode v plastenkah. Smo jo, pa me je bilo groza ob kupu smeti. Smo kupili vodni filter pa je zadeva rešena.
Hrana. Že dolgo jemo izključno jajca talne reje. Baterijska reja je zame ena najhujših oblik mučenja in nočem, da bi se za moj zajtrk kokoš celo življenje mučila. Ja, ekološka pridelava zelenjave je tudi zame predraga, zato pa kupujem skoraj izključmo integralno pridelano zelenjavo iz Slovenije.

Sem vegetarijanka. Mesa ne jem zadnjih 12 let. To je moja osebna odločitev, nikoli nikogar nisem silila v vegetarijanstvo niti pokonci ne skačem, če si za isto mizo v gostilni nekdo naroči steak. S tem se ne ponašam, mi je pa kristalno jasno, da zaradi te moje odločitve mesni industriji odklanjam delček zaslužka, s tem je povpraševanje mičkeno manjše in kakšni živali ni treba umreti. Pred kratkim sem videla številke, koliko živali samo v Sloveniji v enem letu umre za šnicle. Da te kap.

Zelo smešno mi je, ko ljudje začnejo o vegetarijanski hrani govoriti kot umetni. Kaj je tu umetnega? Sojini polpeti? Kaj mislite, da jih jem? Ne, jih ne. Mi jih ni treba. Vegetarijanstvo niso sojini polpeti, niti soja. Vegetarijanstvo je prehrana brez mesa, ne prehrana s sojo. Največ soje se ne porabi za vegetarijanske izdelke, ampak za dodatke k mesnim izdelkom (hrenovke itd.), za proizvodnjo zdravil, dodatkom k hrani, pasje brikete, če hočete. Proizvodnja vegetarijanske hrane tu zavzema zelo majhen delež.

Tudi meni ne gre v glavo, zakaj se vsakič, ko se začnemo pogovarjat o teh stvareh spravite na vegetarijance. Nihče vas ne provocira, nihče vam ničesar ne očita, vas v nič ne sili. Tudi meni gre to pošteno na jetra in tudi jaz se vedno znova znajdem na vročem stolu v kakšni veseli druščini klenih državljanov. Tudi jaz si tega ne znam drugače razložiti kot s tem, da se podzavestno počutite krive in potem svoje slabe občutke projicirate navzven na prvo tarčo, ki vam gre na živce, ker ne je mesa. Dajte, odrastite že enkrat! Sploh ne gre za to, kdo je meso in kdo ne. To je osebna odločitev in tu ne mislim razpravljat, kaj je bolje. Gre za to, da smo s svojim početjem odgovorni za trpljenje drugih bitij in da je skrajni čas, da premislimo in začnemo drugače ravnat v vsakdanjem življenju. In da se marsikaj naredit. Majhnih stvari, ki vseeno nekje nekaj pomenijo.

lp

[Sleepy]

No, pa naj najprej odgovorim na tole:

Zakaj pa ne pogledat Gorovega dokumentarca? Jaz ga se nisem, ga nameravam v kratkem. Priznam-pomanjkanje casa. Zakaj takoj ogenj v strehi, ce honki predlaga ogled se enega dokumentarca? Tega odziva ne razumem.

Kdo pa pravi da je bil ogenj v strehi? V svojem prvem postu v tej temi sem napisala zakaj NE bom gledala tega dokumentarca.

Tega se zavedam ne da bi gledala prizore, ki mi za zelo dolgo pustijo neprijetne občutke. Nenazadnje se s tem, ko se izognem ogledu takih posnetkov, izognem stresu. In ker se nekaterih reči zavedam, mislim da si ta stres lahko prihranim.

Seveda me potem zanimajo argumenti, zakaj pa naj si ogledam drugega? Pa brez ognja v strehi. Jaz pač predloga ne razumem. Kaj naj bi se po ogledu še enega dokumentarca spremenilo?

Sej ni, da se mi pogosto dogaja, pa še vseeno prevečkrat, da mi ljudje, ki vedo kaj počnem v življenju pa jih s tem ne obremenjujem, pritežijo, da naj se rajši bolj brigam za ljudi ne pa za živali.... zakaj? 

Se posebej, ker potem preberem:
Ravno zato, ker vidiš in si ne zatiskaš oči imaš možnost, narediti drugače. Če ne vidiš, tega ne moreš...

Bio hrana? Kaj pa pravzaprav je bio hrana? Isto sr. drugo pakovanje, prodano po visji ceni?

Ja to naj ne bi bilo res. Ne vem, lahko si preskočla, ampak sem napisala tudi tole:

Mislim da nas je več tukaj reklo, da sploh ni problem oz. njegova rešitev v vegetarijanstvu ampak v načinu kako pridemo do hrane. En klinc dobrega nardiš, če si vegetarijanec in pokupiš na tone špricane in gnojene zelenjave.

Omenjala sem tudi miroljubno poljedelstvo, kolobarjenje, dobre in kaj vem kašne še rastlinkse sosede. To naj bi bilo bio. Lahko pa seveda živim v zmoti. Da ni problem, da nekdo poje zrezek, pač pa kako žival živi in umre, da lahko nekdo poje...

Več al manj se vse lahko razvrsti v Galussovo krivuljo. Tudi ljudi in njihov odnos do bitij tega planeta. Krivulja me zelo širok vrh, potem pa na obeh straneh strmo pade. Večina ljudi je v tistem osrednjem delu, manjši procent pa je na eni ali drugi strani. Izogibam se prepričevanju prepričanih (če sebe štejem v eno manjšino, se torej izogibam drugi    ), debatiram lahko s tisto neopredeljeno večino, če se mi zdi da ima smisel. S tistimi, ki si pač mnenja še niso ustvarili, ker o tem ne razmišljajo. S tistimi, ki se pravzaprav niti ne zavedajo. Prepričevanje prepričanih se mi zdi nepotrebna zguba časa in energije. (isto velja, če hoče mene kdo prepričat v nekaj drugege, seveda.)

Kaj naj rečem? Naj ti tekne horseburger. Jaz bom rajši še kdaj v življenju šla konje jahat....., če mi ne boste prej vseh pojedli   

[Nanook]

No, pa naj najprej odgovorim na tole:

Kdo pa pravi da je bil ogenj v strehi? V svojem prvem postu v tej temi sem napisala zakaj NE bom gledala tega dokumentarca.

Sem sklepala, da govoris o dokumentarcu, ki je predmet te debate. Jaz pa v citatu omenjam Gorov dokumentarec.
Mogoce je bolj zanimivo suhoparno nastevanje stevilk (na dan gospodinjstvo porabi 150-250L pitne vode, od tega 41% za WC, 37% tus, 11 kuhanje in pitje, 7 pranje, 4% pa ostalo, iz zapiskov, ker ravno urejam vse).

Seveda me potem zanimajo argumenti, zakaj pa naj si ogledam drugega? Pa brez ognja v strehi. Jaz pač predloga ne razumem. Kaj naj bi se po ogledu še enega dokumentarca spremenilo?

Kaj pa naj bi se po ogledu prvega? Se mi zdi, da so dokumentarci namenjeni predvsem temu, da se informiramo, da vidimo, kaj se dogaja in se ob tem zamislimo. Ce ne vidis, tega ne mores... pise. S tem se popolnoma strinjam. Ce vidis enega, si videl vse? Ne bi rekla.

Sej ni, da se mi pogosto dogaja, pa še vseeno prevečkrat, da mi ljudje, ki vedo kaj počnem v življenju pa jih s tem ne obremenjujem, pritežijo, da naj se rajši bolj brigam za ljudi ne pa za živali.... zakaj? 

Nimam pojma, tudi meni se to veckrat zgodi.

Ja to naj ne bi bilo res. Ne vem, lahko si preskočla, ampak sem napisala tudi tole:Omenjala sem tudi miroljubno poljedelstvo, kolobarjenje, dobre in kaj vem kašne še rastlinkse sosede. To naj bi bilo bio. Lahko pa seveda živim v zmoti. Da ni problem, da nekdo poje zrezek, pač pa kako žival živi in umre, da lahko nekdo poje...

Tegale na razumem popolnoma; z mojega stalisca to, da se je zivali sploh ni problematicno, problem je kako zival zivi in umre.

Kaj pa je miroljubno poljedelstvo in kaj je recimo potem eko hrana? Meni osebno se zdi vse to bio in eko flancanje ena navadna traparija, kako naj bo neka stvar namrec bio in eko (=vzgojena brez kaksnih pesticidov in hudih gnojil), ce pa sosed na veliko sprica povrsine...

Kaj naj rečem? Naj ti tekne horseburger. Jaz bom rajši še kdaj v življenju šla konje jahat....., če mi ne boste prej vseh pojedli   

Kdo se zdaj pocuti ogrozenega? Menda ste vegiji revezi, ker se v vas vtikajo grozni vsejedci, zdaj sem pa, zanimivo, na vrocem stolu jaz (ki sem totalno nasprotje vegija). 

Skratka, ce potegnem crto-dokumentarci naj bi po mojem mnenju vzpodbudili ljudi k razmisljanju, kako stvari spremeniti. Ce si jih ne bomo ogledali, ne bomo vedeli. Ce ne bomo vedeli,... ne bomo razmisljali in tako dalje in tako naprej. Jasno bi bilo idealno, ce bi namesto ogleda sli citat knjige in obiskali predavanja o zasciti narave, ampak to je lazje reci kot storiti, poleg tega pa slika pove vec kot 1000 besed. Marsikdo se zaveda, kaj se dogaja, ne more pa pogledati filmckov, slik teh mucenj. To se nekako gre. Problem so tisti, ki se ne zavedajo, dokumentarca (dokumentarcev) pa tudi ne pogledajo.

[Sleepy]

  no, zdej si pa ti vse v en lonec zmetala, pa zdej niti jaz več ne razumem nič    
Po moje je boljše da se izugnem citatom....   

Torej. Verjetno bi si sicer res želela, da živali ne bi uporabljali za hrano, ampak tak obupan utopist vseeno nisem. Čisto enako kot ti vidim problem v tem kako živali živijo in kako umrejo, da lahko pridejo na krožnik in ne v tem, da nekomu služijo za hrano. Če je žival dostojno živela in umrla brez muk, se mi to ne zdi sporno. Jaz sicer mesa ne bom pojedla, bom pa si obula čevlje iz njene kože ali pa si dala pas na hlače. Kot sem že rekla, sem kljub vsemu redna stranka pri mesarju - moje zveri pač niso vegi. Bi lahko celo rekla, da še dobro, da kdo je meso.

Kar se tiče špricanja pri sosedu.... ne vem, kolikor sem jaz uspela videt, so te miroljubne kmetije več al manj nekje bolj bogu izza nogu. Drugače se sicer do neke mere strinjam, da če sosed šprica.... ampak še vedno. Če bo sosed s tržnice domov odpeljal tolko robe kot jo je pripeljal, ker je špricana, bo mogoče naslednjo sezono razmislil, če ne bi česa spremenil.

Tudi kar se gledanja dokumentarcev tiče se čisto strinjam. Ja, res sem govorila o tem zakaj ne bom do konca gledala Zemljanov, in seveda po istem principu vseh podobnih. Pa ne zato, ker sem z enim videla vse ( u bistvu celega nisem videla nobenega), ampak ker se hočem izognit stresu in se že brez njih (mislim da) dovolj zavedam vplivov na okolje. Ogledali naj bi si jih tisti, ki pokrivajo večinski del Galussove krivulje.

Kakorkoli že, mislim da se ne glede na to kaj jemo premalo zavedamo, kot je nekdo rekel, da nismo podedovali planeta od svojih staršev, ampak da smo si ga sposodili od svojih otrok. Ni važen končni efekt (recimo kaj pojemo) ampak pot, po kateri do tega efekta pridemo. In jaz pač vidim smisel teh dokumentarcev v tem, da lutajoče prepričajo, da razmislijo katero pot mislijo ubrat.

[Sleepy]

  Deal! 
Sej bistvo je, da če že, potem se porabi vse od živali.

Itak da se strinjam da je preseravnje mnogovečji problem kot pa prehranjevanjem z mesom.