Posvojitev psa in vedenje po njej

[Jana]

Jaz še vedno trdim da moraš psa spremljati in čutiti, potem ga tudi razumeš.

To pa lahko pocnes sele tisti trenutek, ko si odgovoris na vprasanje: Zakaj jaz sploh imam/bi imel/posvojil psa?

Odgovori, kot so:
* Ker ga ima sosolka, sosed, prijateljica...
* Ker si ga zelijo otroci, mene pa prav malo briga...
* Ker je lep na sliki...
* Ker Smetka pravi, da je priden...
* Ker je modno posvojiti psa...
* Ker se mi smili, saj bo sicer moral na evtanazijo...
* Ker sosedov tako mirno lezi pred hiso, pred naso pa ni psa...
* Ker potrebujem alarm, da mi kdo cesa ne ukrade...
* Ker ze o psih vse vem, saj sem ze imel/a psa...
* ...
prinasajo v kombinaciji z nakupom/posvojitvijo psa samo tezave in verjemite - psa se ne zacuti in razume iz zgoraj nastetih razlogov.

[skogkatt]

* Ker je modno posvojiti psa...

Točno to me že dolgo grize. Modno = nepremišljeno.

Strah me je takšnih ljudi, ki bi radi posvojili "zavetiško medijsko zvezdo".  Takšnih ki mislijo, da jim bo Smetka večno hvaležna, sam da odpeljejo katerega, pa vseeno ali bo živel kot ketnar, poceni alarm, okras, imidž artikel, igrača otroku,... In takšnih ki so željni pohval, kako oh in sploh lepo od njih, kako dobro delo so naredli, itn... Tega sem se tudi ob vedno večji popularnosti zgodbe "Moro" najbolj bala. Prav groza mi je bila pomisliti, kako bi se zgrebli zanj v trenutku ko bi Smetka objavila, da je pripravljen za nov dom. Verjamem da bi bilo tako. Potem bi se nov lastnik lahko pohvalil s psom ki je znan po celi Sloveniji. Takega bi vprašala zakaj neki ne posvoji Nočko? Aja, potrebno bi bilo dajati zdravila - dnevno, do konca življenja. Ali pa povoženega Kuža? Jah, seveda ni tako prepoznaven.
Nikar me ne narobe razumeti, sem najbolj srečna ko se nekdo poslavlja iz zavetišča in ostane v novem domu. Z najtavečjim veseljem vsem čestitam, posvojencu zaželim srečo in posvojiteljem izrekam vse pohvale, saj sem ponosna na to da obstajajo tudi drugačni  Na hitrco naj spomnim na Smrček2&Shy, Rossy&Pia, MaxyTT&Neli in seveda vse ostale "navadne" 
Vseeno se mi je odvalil kamnolom iz srca in duše, ko sem prebrala da bo Moro Smetkin  Tako velik kamnolom, da takrat še pisat nisem mogla na to temo

Zato si za bodočnost želim, da bi bilo čimveč premišljenih in uspešnih posvojitev in čimmanj klicev nepremišljenih in neresnih kandidatov  to velja seveda za vsa zavetišča 

[Sleepy]

Mogoče je pa bodočim posvojitelje treba samo odpret oči  Mislim... pa zakaj pravzaprav psa? Sej so ribice tudi lepe živali, pa se tudi navadijo človeka, pa manj skrbi povzročajo, pa veliko jih je povsem nezahtevnih. Pa plišasti kužati so tudi lep okras, za sem pa tja it s psom na sprehod je pa tudi dovolj zavetiš posejanih po Sloveniji. Zakaj hudiča pa bi vsi morali met ravno psa  
Tudi z muco se da krasno živet, pa se tudi igrat z njo, tudi kašnih trikov se je da naučit, pa na sprehod ne rabi hodit.... opcij je še veliko! 

[mrrrcina]

Vse zgoraj zapisano je res, ni pa za posploševat. Naša izbira psov izhaja iz razmer ki jih lahko psu nudimo. Ko smo živeli v stanovanju nam je bilo jasno da potrebujemo psa primerne velikosti in obnašanja za stanovanje, to je manjši pes, s krajšo dlako itd. itd.. Po selitvi na vas smo vedeli da lahko si privoščimo psa ki rabi ograjen vrt, veliko gibanja, ki je lahko večji itd. Ker nismo eksperti za šolanje psov smo vedeli da ne sme bit to pes problematičnega karakterja. Kaj imajo sosedje in drugi ni bilo nikoli merilo za nič, enostavno smo začutili da v naši družini manjka pasja duša , da bi bila družina popolna in harmonična. Če ne bi imeli pogojev za psa najbrž ne bi čutili te potrebe .

Kar se pa primera Moro tiče pa mislim, da bi ljudje odločali zanj zaradi medijske pozornosti v manjšini, večina mislim, da bi imela podobne vzgibe kot smo jih imeli mi. Njegova prisrčnost in predvsem njegova bojevitost je dovolj, ne potrebuje medijske pozornosti.Nas je fascinirala njegova zmaga nad smrtjo,njegova podobnost z nami, oba z možem sva v svojem življenju že imela izkušnjo takšne zmage in zato je Moro za nas fenomenalen, nad - pes, pa tudi če nikoli ne bi bil v časopisu.

[Sleepy]

Eh... so izjeme, ki (žal) potrjujejo pravilo da v preveč primerih ni tako....

[takoda]

simi, to je čista resnica. Sama sem proti fizični kazni psa, ampak kot si napisala, ugriz je zadnji pasji ukrep ki terja tudi zadnji človeški odgovor. Da se razumemo, sem strogo proti tepežu! Ampak da psa kdaj pocukaš... Ja, če ne gre drugače je bolje tako kot da uporništvo ali agresija eskalirata do napada. Takrat smo pa res že marsikaj zapip...

[takoda]

Jaz tudi nisem imela v mislih le mladičke. Vzgojo je treba včasih začeti šele pozno, recimo pri posvojenih odraslih psih.

[luncica]

No, Gargamel, pa si me prehitela, sem se hotela tudi jaz zbunit, da moja velika mrcina ni za zunaj, mala pa tudi ne. Ne razumem, kaj naj bi bilo narobe, ce se nam valjata po kavcih in posteljah, ce imata zagotovljenega dovolj gibanja? A en pesjak ali pa ketna je pa ideal za psa? Sorci, tudi ce bi zivela v hisi z vrtom, bi bile psicke pri meni notri, na vrtu pa samo pod mojim nadzorom, ker mi niti slucajno ni do tega, da bi moje psicke (okej, tukaj je mnozina, ker ce bom kdaj zivela v svoji hiski, bi imela tri :-) ) pobirali svinjarijo, ki bi jim jo trapasti sosedje metali. Raje ne nastejem, kolikokrat sem se ze prickala s sosedi, ki sem jim zdi, da Luna ful trpi v stanovanju, in da bi bilo bolje, ce bi si nabavila nek vrticek in jo imela tam za cuvajko... Ja, res ji je hudo, vedno ima druzbo, ce sta sami dve urici na teden, je to ze zelo veliko, sami povesta, kdaj bi sli ven (ce jima stirje sprehodi pac niso dovolj), pa ceprav se jima ne mudi lulat, ampak bi sli npr. samo divjat pa "cajtnge" prebrat. Se se komu smilita?

Menda pa vsak svojega psa pozna in ve, kaj potrebuje? Vsaj tako bi moralo biti.