Petarde so prepovedane!

[drobtinica]

Mel hvala, sva pisali istočasno.
Lep vikend!

[Mircy]

ja sej men tut nihče ne vejrame, da je lahko tako velikaga psa, kot je bernardinec, strah poka petard:) a kaj čmo, tako pač je:(
ja kovter je pa res premali:), maš prav drobtinica:)
pa hvala ti za nasvete!

[Mircy]

kaj bi pa ti naredila?

[Kalsang]

Hmm, ja, tako kot je dejala Uma, prvi korak je, da skrbnik ne kaže vznemirjenja zaradi pokov. Na primer, greš po cesti s psom, za ritjo ti raznese petardo, začneš krilit, skakat, se razburjat, se grabit za srce, preklinjat mulce... Pes v taki situaciji poveže pok s tvojo reakcijo. Mlad pes ponavadi nima mnenja o pokih. Ko ga prvič sliši, pogleda svojega skrbnika, če je ta v bližini. Če se skrbnik razburja, si bo pes izoblikoval mnenje: pokanje je strašna stvar, tega se je treba bat. Če se skrbnik obnaša normalno, bo pes tudi pok jemal normalno. V normalno obnašanje ne spada božanje, prigovarjanje psu v smislu: ja bogi moj, sej ni nič hudga... Normalno obnašanje je, da še naprej mirno počneš to, kar v tistem trenutku pač počneš. Na ulici to pomeni, da greš mirno naprej, pa naj ti srce še tako razbija, ker ti je za ritjo pravkar razneslo petardo.

To govorim iz izkušenj. Živim v stari Ljubljani. Pol novembra, cel december in še pol januarja je tu kot na fronti. Moja starejša psica je bulletproof kar se petard in raket tiče, ker se doma striktno ravnamo po zgornjih navodilih. Se je že parkrat zgodilo, da ji je pred nosom razneslo petardo, ki žvižga, zeleno sveti in se spiralasto dviguje v zrak. Malo je obstala, pogledala kaj se dogaja, pogledala mene in šla mirno naprej.

Vzgoja mlajše psice me to zimo še čaka, ker je še mladič, ampak do zdaj smo bili ob kakšnih ognjemetih uspešni in ni videti, da bi znalo biti problem.

Za pse, ki se že bojijo, zgornje ni dovolj. Obstaja kaseta s posnetimi poki, ki jo psu vrtiš najprej potiho in potem vse bolj na glas, seveda če mirno sprejema poke nižje jakosti. Ta proces je dolgotrajen in uspeh ni 100 procentno zagotovljen.

Za tiste, ki se res zelo hudo bojijo in jim nobena takšna terapija in ignoriranje ne pomaga, pa obstaja še tretja rešitev. Ker gre za proizvod (naraven, ne gre za pomirjevalo), tu pa ne smem reklame delat, me kontaktirajte po ZS za več informacij.

[Kalsang]

Delno se strinjam s tabo, drobtinica.

Moja starejša psica, ki petard sploh ne opazi, se je bala nevihte. Ampak pri njej je bil še nekaj drugega razlog. Ko je bila majhna in je doživela prvo nevihto, je postala bolj pozorna na to, kaj se dogaja zunaj. Ker takrat še nisem vedela dovolj, sem jo za vsak slučaj, da se ne bi prestrašila, začela crkljati in jo tolažiti. No, rezultat tega je bil, da se ji je nevihta v spomin zapisala kot nekaj potencialno nevarnega, saj sem jo takrat jaz čuvala in crkljala. Nato se je nekaj časa groma vse bolj bala. Ko sem ugotovila, kje sem naredila napako, sem po zgoraj opisanem receptu nikoli več nisem kaj dosti menila zanjo, kadar je grmelo. Da sem na pravi poti, se mi je potrdilo nekega popoldneva, ko naju je s psico nevihta ujela v gorah in sem ugotovila, da se na prostem groma ne boji. Torej je povezala svojo prvo izkušnjo nevihte v zaprtem prostoru z mojim kompliciranjem in se naučila groma bati, ko je v zaprtem prostoru. V gorah pa, kjer res močno treska, pa se ni popolnoma nič bala. Z mojo doslednostjo se je stanje postopoma zelo izboljšalo in zdaj se tudi za grom ne zmeni kaj dosti. Včasih celo balkon odprem, ko grmi, da gre poslušat ven. Pa je kaj dosti ne zanima...

Vsekakor je treba pri posameznih psih, ki se bojijo groma in petard dobro premisliti, če obstaja kakršnakoli možnost, da so se tega strahu naučili. V tem primeru se jih da tega strahu odvaditi.

Obstajajo pa seveda primeri, ko se pes res panično boji groma in petard. Tu pa so postopki drugačni.

[Stella]

Moj Ben se na srečo ne boji nikakršnih pokov. Ne grmenja in ne petard. Ampak zadnje čase pa opažam, da zganja paniko, ko gre mimo vlak. Doma smo čisto blizu železniške proge in je teh zvokov navajen od malega. Ko je na dvorišču se za vlak ne zmeni, če sva pa na sprehodu (ne sprehajava se ravno po progi, se pa zgodi, da greva nekaj metrov v neposredni bližini) in ga zasliši pa začne noret. Če ne bi bil na povodcu bi mi verjetno ušel kolikor bi ga nesle tace. Dobesedno odskoči, ko zasliši vlak in se skuša zmuznit s povodca. Ima mogoče kdo kakšno idejo, kaj bi lahko bil vzrok tega obnašanja? Kje sem ga polomila in kako ukrepati?

Se opravičujem, če moje vprašanje ne spada v to temo.

[srčica rubi]

Zopet je leto naokoli in bliža se december mesec veselja in za naše štrinožne kosmatince predvsem mesec najbolj pogostega in grozno glasnega hrupa    seveda tu mislim na petarde in ostala pirotehnična sredstva, ki naše ljubljenčke strašno nervirajo in strašijo!

O petardah sem sicer nekaj malega našla v pasjem faq, a si postavljam vprašanje kaj je res najbolje za pomiritev psa, ki ga iz tira vrže grozljiv pok petarde in podobnega. Predvsem me muči to, da če pride do tega, da ga tak pok prestraši in ga potem jaz začnem božat, stiskat in govorit ˝sej ni nič, je že vredu˝ da bo to v pasji glavi ostalo kot ˝pohvala˝ za njegov strah, kar je pa seveda narobe    Jasno pa je, da imamo ljudje tak nagon, da ko vidimo našega srčka čist prestrašenga, da ga stisnemo k sebi ˝moj, moj ˝  Hkrati se mi pa zdi, da tukaj tista metoda obračanja na hrbet ali podrejanja na tla dokler se ne pomiri (kot smo pisali pri ˝težavah z vedenjem˝) ni ravno primerna, ker je bolj za takrat ko pes nagaja.

Prosim, kak predlog kako ga pomirit na prav način, da dosežeš kar želiš, torej pomiritev in ne pohvalo za to, da ga je strah pa tudi ne, da ga še bolj prestrašiš.