Z ALI BREZ RODOVNIKA

[Nanook]

Ce je prvo leglo, ne mores vedeti kaj bo prislo ven, dokler ne probas (ne ves kaj daje samec, ne ves kaj daje samica). Lahko pa sklepas glede na podatke prednikov. Nekateri vzreditelji imajo na svojih www objavljeno statistiko zdravja, objavljena vsa legla, vse preglede. In imas leglo, kjer je 10 mladicev, 9 mladicev ima kolke A, 1 pa D.
A ves kako kupci na to gledajo? Namesto da bi bili veseli, da ma en tok jajc, da javno objavi tudi slabe podatke, recejo, "uh, saj ta ima pa zanic vzrejo" in gredo k nekomu, ki o teh zadevah ne rece nic in niti ne prizna, da bi imel kdajkoli kakrsnekoli tezave. Pa recimo pri moji pasmi (no, eni od mojih). Dermoidni sinus. Imas leglo, nekaj mladicev ima DS. In jasno takoj "uuuu zanic vzreja, k majo DS". Mislim...mone. Ok, tega je zdaj ful malo, je pa po eni strani vseeno zanimivo spremljat kako imajo nekateri vedno free legla, nekateri pa ne. Mislim da ni dvoma, kje bi sama raje vzela psa.
In ne, v par generacijah ne mores tocno vedet kaj je za pricakovat, ker verjetno psa in psice, ki dajeta hudo bolne potomce, ne bos dalje paril, ne (al pa kvecjemu 1 leglo, loceno jasno)? Kar pomeni, da bos presaltal na kaksno drugo linijo/psa/psico, kjer se bo pojavilo kaj drugega, tretjega. Izjema so dedne bolezni, za katere obstajajo DNA testi, pa se tam je treba bit fino previden.
In ja, ko kupujes zival, se moras pac zavedati, da obstaja moznost, da bo zbolela. Ce se s tem ne mores sprijaznit, si kupi tamagocija al pa kaksno PC igrico, ki bo delala, dokler ne bo prestara.

A kje je vzrok, da so nekatere pasme le se karikature? Malo se vprasaj, kdo je tisti, ki kupuje... Nekomu so vsec veliki glomazni psi in si takega nabavi in je pri 6 letih starina... Bohnedej, da bi izbral kaj manjsega, ane. Neee, on hoce velikega in glomaznega, jebe se njemu za vse ostalo, samo da je njegova rit (ego) polna. Pa ce je tako lustkan, ce ima kratek gobcek in okroglo glavo... Pa sarpejcki so tako lustkani, ker imajo toliko gub, naj imajo polno gub celo zivljenje. Kdo to pravi? KUPCI! In kupci hocejo gubice, hocejo gubice veeedno gubice ceeeeel lajf gubice. Ker so lepe in mehke in gubaste. Jebes zdravje, ce so pa guuubiiiice. In potem vidijo odraslega in so ciiist razocarani, ker joj, nima velik gubic.
Enako s karakterjem, vsi bi radi imeli prijazne, pozresne, za delo primerne pse, nabavijo si pa kaksnega iber primitvca, ki omojboh, celo zna zarencat in pokazat zobe cemur seveda sledi evtanazija, ker dandanes psi pac NE smejo rencat, NE smejo kazat zob, ampak morajo bit kot kake famozne barbi lutke.
Jaz z lupo iscem vzreditelje, ki bi mi ustrezali po vseh kriterijih in imeli meni vsecne pse, ker mene res en drek briga, ce imas pes int ch, eu ch ww ch, ce pa nima slikanih kolkov, komolcev, narejenih DNA testov, pregledov oci, sluha itd. in ga nisem videla laufat pobritega na nulo (ce gre za sladkorna-pena-pasmo). Ce bi jih tudi drugi iskali, potem vsi tisti salabajzerji ne bi imeli kupcev in bi lahko al prijavili stecaj al pa zaceli vzrejat tako kot bi narekovali tadobri kupci. V resnici je pa ravno obratno, tadobri vzreditelji zaradi zanic kupcev nehajo vzrejat.

Moksa, jaz zdajle ze par let "raziskujem" tajce in to tako, da sem se prijavila na vec forumov o njih (tudi enega ali dva tajska pa pac cakam, da kdo kaj napise tudi v anglescini), da se nameravam udeleziti njihovega fundaya (enkrat letno), da nameravam obiskati vzreditelje, Pravih linij pravzaprav ni, vsecne pse in psice imam izbrane glede na izgled in karakter njih samih in njihovih potomcev (opisi lastnikov). Aja, pa kup rodovnikov se (nehote sicer) ucim na pamet.
Ce ti vzreditelj noce dati kontakta od mladicev zaradi varovanja podatkov, ga prosi, naj jim posreduje tvoj mail in ce hocejo, lahko odpisejo. Sicer pa pac googlas rodovniska imena mladicev in ni hudic, da jih vsaj nekaj ne najdes.

[Jana]

Lej, pri nas je point v vzrejnih pregledih, ponekod v tujini pa jih sploh nimajo. Torej, kriviti sistem, je milo receno precej mimo brcanje. Ce gres po psa v tujino, pogosto nimas kam "v sistem" pogledat, ali je vzreja po pravilih ali ne.

Sistem je tak, kot vec ali manj pri ljudeh. Se rodis in vpisejo na papir tvoje starse, pri tvojih starsih pa lahko pogledamo se njihove starse. Pri psih je podobno. Se skotijo, sistem omogoci vpis starsev, starih starsev in prastarsev (ponekod ima rodovnik se eno generacijo) na papir in v svoje baze in to je to. Kot kupec imas moznost it raziskovat, kaj se je zgodilo s predniki, pa s sirso zlahto, pa tudi z ostalimi psi iz neke vzreje ... To je to. Pri nas in ponekod v tujini imas se vzrejni pregled, oceno od tam, rezultate veterinarskih pregledov, preizkuse karakterja in naravnih zasnov ... Ponekod ni nic od tega.

Mnogi vzreditelji gradijo image svoje vzreje leta in leta tako s svojim "nastopom", kot seveda z rezultati svoje vzreje - vzrejenimi psi. Nekateri skocijo v vzrejo naenkrat in obstanejo ali odplavajo. Nekateri so bolj skrbni in odgovorni, drugi manj. V prvi vrsti ti mora biti kot kupcu jasno vse o pasmi, saj sicer ne ves niti tega, katere bolezni so v resnici znacilne za pasmo, na kaj je treba biti pozoren pri raziskovanju vzrediteljev, legel ..., potem moras raziskat vzrediteljsko sceno (doma, pa tudi v tujini, pac kako dalec si pripravljen iti psa iskat) ...

Saj vzreditelji niso superljudje, od katerih se pricakuje, da so vsi, od prvega do zadnjega 100% postimani, korektni, odgovorni ... Tako, kot v vseh skupinah, so tudi tukaj boljsi in slabsi. Taki so tudi kupci, ce smo odkriti. Vsi slinasti, kako bodo s psom ravnali, v resnici pa psa vzreditelj cez cas najde, ko bluzi po soseski ali se dlje, ko je 24/7/375 zaprt v pesjaku in podobno.

kocka, mislim, da si ti napisala o displaziji. Ce nisi, pac odgovarjam drugemu: Dedna displazija se pokaze v prvih mesecih zivljenja (priporocajo slikanje pri 6. mesecih starosti), ker pa je slikanje drago/odvec ..., ljudje ne dajo slikat kolkov, ker za vzrejno v tej starosti ni zahtevano ... in pri vzrejnem (okrog enega leta in pol starosti) je tezko samo po enem psu reci, ali je displazija dedna ali pridobljena. Kupci/lastniki namrec po vrsti razlagajo, kako ni pes v mladosti pocel nic takega, zaradi cesar bi pridobil displazijo. Ker ni predhodnega preverjanja, tudi vzreditelj ne more z gotovostjo reci, da je dedna in spor je takoj na vidiku.

Ok, grem jaz na avtomobile
Ko kupujemo rabljen avto, dobimo macka v zaklju. Ce se prej poucimo o tem, kaksne vse napake se pojavljajo pri tej vrsti avtov po toliko in toliko prevozenih km, ali pa imamo s seboj strokovnjaka - mehanika, imamo veliko vec moznosti, da bomo ob nakupu preverili, ce je kje kaksna "vidna" napaka. Pa lahko govorimo o najboljsih in najbolj priznanih avto znamkah, se vedno se nam lahko zgodi, da kupimo avto z napako. Avto je namrec vozil pred nakupom nekdo drug. Lahko je bil izjemno odgovoren in skrben voznik in lastnik, lahko je bil stor, lahko se je z njim ze zaletel in ga dal popraviti ... O nakupu novega avta ne govorim zato, ker tudi pasji mladici iz rodovniske vzreje ne prihajajo na "trg" iz sterilnega tovarniskega okolja, temvec nanje vpliva vsaj 2 meseca cloveski faktor - vzreditelj. Pa tudi mladici se ne sestavljajo iz malega milijona enakih delov, kot avtomobili, torej je lahko kje kaj narobe ze samo po sebi (jebena genetika).

In? Kupimo avto kar tako, ker ima prodajalec zanj list papirja, ki dokazuje, da je avto znamke Audi in na stevcu vidimo, da je prevozil xy km? Kupujemo psa kar tako, ker ima pac papir? Hm ...

kocka nihče ne pravi, da so krivi samo kupci, sploh ne. Ampak če bi kupci imeli višje kriterije, potem slabši vzreditelji ne bi imeli prometa in bi ali dvignili kakovost vzreje ali pa "zaprli štacuno".

Zgornje je point krivde kupcev
Predvsem nerazumevanje, kaj rodovnik sploh je in nezavedanje svojega dela odgovornosti pri nakupu. Psa kupujemo kot "videno/kupljeno", vcasih (pri boljsih vzrediteljih) je v pogodbah se clen o dokazljivih genetskih okvarah, ki se pokazejo kasneje. Torej, tudi avto kupimo kot "videno/kupljeno" in se lahko v tazadnjo ugriznemo, ce nam po 24h urah od nakupa crkne. Lahkos e jezimo nase, da smo bili naivni in se pustili nategnit. Pri psih pa vsi skacejo v luft, koliko krivde nosijo pri nasem nakupu prodajalci, v resnici pa smo psa kupili od prvega, ki nam je pomahal s papirjem.

Kako preveriti prednike?
Hm ..., internet je fantastika. Si predstavljas preverjanje pred internetom?
Torej, najprej si vzames mnogo casa, da spoznas sceno na dalec. Potem/vmes se odpravis blizje - na razstave (ne govoris samo z enim vzrediteljem ali enim lastnikom in ni dovolj samo ena razstava), k vzrediteljem, na srecanja ... opazujes z odprtimi ocmi in poslusas z odprtimi usesi, veeeeeeliko sprasujes. Ce je treba pises. Po netu se dajo najt pogosto kontakti z lastniki psov, ne samo z vzreditelji. Pisi, klici, obisci, sprasuje, memoriraj in sestavljaj sliko. Ne samo o enem vzreditelju in eni vzreji, temvec o sceni. Ustvarjaj si svoje mnenje. Beri in raziskuj o pasmi. Potem bo veliko vec stvari jasnih, govorice bodo ostale govorice, slika se bo kristalizirala in odlocitev za dolocenega vzreditelja bo padla. Tako ga je tezko generalno pobiksat in kupit psa, ki ga nisi nameraval. pri ljubiteljskem nakupu osebno zagovarjam prvenstveno izbiro vzreditelja, sele potem mladica. Kadar pa govorimo o nakupu za nadaljno vzrejo, je nacin izbire seveda drugacen.

[Nanook]

Ja drek ane, kolk ste pa napisal vmes. Hmmm, caki, prvi odstavek se nanasa na kockino pisanje s 5. strani (zadnji post), pa drugi tudi, no, tazadnje je pa za mokso. Zdaj grem pa se ostalo odgovarjat.

Ker sem v temu še čisti začetnik, me zanima naslednja, čisto praktična stvar: ko je govora o raziskovanju kupca, kako v praksi to poteka? Koliko rodov "za nazaj" je priporočljivo preveriti? Kako jih preveriš (v smislu - grem in kontaktiram vzreditelja, pravzaprav različne vzreditelje, itak, ampak kako vem, oziroma preverim njegova zagotovila, podatke o karakterju, možnih zdravstvenih težavah etc)?

Aha, se tole. Podatki o karakterju-mas mental teste, dobi dokument, lahko zahtevas, da ti ga pokaze. Zdravstvene tezave-pregledi za npr. scitnico, kolke, komolce, pogacice, DNA testi,... vse to je na papirju, lahko zahtevas, da ti pokaze. Ce ti noce povedat ali pa se izmika, reces hvalalepa.
+ je, ce s psi nekaj dela (ne mislim zdaj razstav).

V bistvu - ali se rodovniki podeljujejo po defoltu, ali kakšna komisija/strokovnjak skrbi za kvaliteto in to na veliko in široko - torej za vso populacijo rodovniških psov (brez podkupovanja, korupcije in postrani zaslužkov)?
Če ne, potem je rodovnik samo dedni papir, kot pri kakšnih degeneriranih plemičih, ki si ga, v sramoto izvornih prednikov, že davno ne zaslužijo več.
Zakaj se torej pasemski psi ne dokazujejo s kvaliteto, ampak z rodovnikom (in čemu potem ta sploh služi), ki tudi brezvestnim vzrediteljem dovoljuje, da za mladiče nabijajo visoko
ceno?

Aja, brezvestnim vzrediteljem dovoljujejo nabijanje visoke cene za slabe rodovniške mladiče naivni kupci in ne dejstvo, da ima pes rodovnik.

Rodovnik dobi vsak, je ze Jana napisala kako in kaj. Vzrejnega dovoljenja ne dobi vsak, pogoji so razlicni. Tudi vsi, ki imajo vzrejno dovoljenje, ne gredo nujno v vzrejo. Zadnjo besedo pri tem ima vzreditelj in seveda nosi odgovornost za odlocitve, za pomanjkanje zdravstvenih pregledov. Vse to mu lahko naprej vzres "Ja, niste naredili DNA testa za PRA". Kupec nosi odgovornost glede podpiranja vzreje, odlocitve za nakup. Bi se vzreditelj lahko izognil produkciji PRA affected psov (pac te oblike PRA za katero je DNA test), ce bi dal testirat vzrejne pse? Ja. Pa tudi kupec bi se lahko izognil nakupu PRA psa, ce bi imel visje kriterije (ne bom kupil psa, katerega starsa nimata DNA testov za PRA, pol pa cik cak kvadratek in upas, da je res recesivno dedovanje).

Saj to je najbolj zoprno, če vzreditelj ni ravno svetnik, ti bo povedal zelo malo. In tisti svetniški sij tudi ni s prostim očesom viden, tako da imaš kar problem... Kontakta kupcev od maldičev iz prejšnjih legel seveda od njega ne dobiš, čeprav bi se na ta način izvedelo marsikaj. Na razstavah lahko slišiš kaj o njem, da ima take-in-take pse, ampak spet ne veš, ali gre za fovšijo (zeloo pogosto), več 'struj', ki se med sabo ne morejo (spet zelooo pogosto - fovšija ali kake stare zamere, ki jih spet težko razvozlaš, če nisi res not) ali je posredi kaj drugega. In 'not' si ponavadi šele, ko že kupiš. Prej je dejansko težko ugotovit, kako in kaj.
Tudi mene zanima, kako se strokovno lotiš takega nakupa in kje vse preverjaš.
Se mi skoraj zdi, kot bi šlo za neke vrste detektivsko delo .

FZ, je detektivsko delo. Najprej si moras kot kupec priti na jasno, kaj ti je vsec oz. kaj si sploh zelis in potem to iskat. Ce tega slucajno ne najdes (primer: jaz in skotski ovcarji), potem imas dve moznosti; ostanes pri tej pasmi, pa pac kupis nekaj, kar ni ravno po tvojem okusu, ali pa presaltas na drugo pasmo in gres jovo na novo iskat.

Za stanje s(m)o krivi vsi vpleteni, problem je le, da nepoučeni potrošniki naivno mislijo, da kupujejo nekaj, kar je OK, ker ima slab rodovniški pes rodovnik kot papir in ne kot institut, ki naj bi ga rodovnik kot papir predstavljal...

Ja, res sem zašla nakoliko s tira, sem se namenoma želela izognit primerjavi za avti, homologacijami in tehničnimi pregledi.
Zdaj bom pa nehala, me moti samo to, da se krivda vali skoraj izključno (90%) na kupce, ki v dobri veri kupijo nekaj, kar naj bi bilo OK, pa to ni.

Žal mi je, če ne razumem poante, res.

Ce bi se potrosniska gospoda malce zmigali in poucili preden bi sli kupit struco kruha psa, potem jih pac ne bi mogel vsak nategnit. Tako pa...

Moksa, googlaj, svasta najdes, resno. 

[Nanook]

Ja, to se meri v letih. 2001-mi je vsec tajc, 2020-pride tajc v bajto.

[Nanook]

Vsaka zival ima moznost, da zboli.

[Nanook]

Zakaj bi zboleli bolj pogosto kot nerodovniski?

[Nanook]

Mogoce je pa kaj z okolico narobe.