Z ALI BREZ RODOVNIKA

[Jana]

Tocno tako - rodovnik je 100%, ce govorimo o regularni vzreji in ne nakupih pri preprodajalcih.
Vse ostalo je stvar lastnih kupcevih raziskav. Dokler bo odlocitev za psa temeljila na izgledu, denarju in vsecnosti/popularnosti/prijaznosti prodajalca, bodo nakupi (tudi rodovniskih psov) loterija. Ko se bodo kupci zaceli zavedati, kaj in za kako dolgo kupujejo, bodo preverili vse in "rodovniki" (kot institut in ne kot papir) se bodo zaceli razlikovati drug od drugega kot noc in dan.

Ce razumes rodovnik kot papir za razstave, je debata ze v startu popolnoma zgresena

[Jana]

Ali naj ne bi bil rodovnik dokaz strokovnega dela vzrediteljev, ki naj bi minimizirali vse sorte rizikov? Če je tako, kot kaže trenutno stanje, je minimilizacija slaba, ker je to pač dopuščeno.

Prejsnji post je odgovor kocki, zdaj bom pa raje citirala, ker greste hitro naprej

Torej, rodovnik je dejansko res list papirja, ki nastane na podlagi drugih papirjev, le-ti pa so napisani na podlagi dolocenih (tocno predpisanih) postopkov, ki jih mora vzreditelj s psom/psico opraviti. Rodovnik sam po sebi ne dokazuje popolnoma nicesar drugega kot to, kdo so predniki psa, ki smo ga kupili. Vse ostalo je naloga kupca, da razisce. In samo pri psu z rodovnikom ima kupec sploh kaj raziskovat, ker ce rodovnika ni, je vse, kar nam natvezijo prodajalci, bucnica.

[Jana]

Aja, k zgornjemu stavku "Vsi mladici v leglu dobijo rodovnik, brez izjeme.", bi morala dodat se "v kolikor so vsi ostali papirji v redu - prijava paritve, prijava legla ...

[moksa]

Vse ostalo je naloga kupca, da razisce. In samo pri psu z rodovnikom ima kupec sploh kaj raziskovat, ker ce rodovnika ni, je vse, kar nam natvezijo prodajalci, bucnica.

Ker sem v temu še čisti začetnik, me zanima naslednja, čisto praktična stvar: ko je govora o raziskovanju kupca, kako v praksi to poteka? Koliko rodov "za nazaj" je priporočljivo preveriti? Kako jih preveriš (v smislu - grem in kontaktiram vzreditelja, pravzaprav različne vzreditelje, itak, ampak kako vem, oziroma preverim njegova zagotovila, podatke o karakterju, možnih zdravstvenih težavah etc)?

[SunnyDay]

Eh, kolk je vmes prišlo ... moje je odgovor na tole:

Ali naj ne bi bil rodovnik dokaz strokovnega dela vzrediteljev, ki naj bi minimizirali vse sorte rizikov? Če je tako, kot kaže trenutno stanje, je minimilizacija slaba, ker je to pač dopuščeno.

Je oz. naj bi bil. Ampak tudi tukaj je še vedno v igri denar. Dober plemenjak z drugega konca Evrope je veliko dražji kot tisti za prvim (ali vsaj veliko bližjim) vogalom, ki ima rodovnik, s psico nista v sorodu, vsaj ne zelo bližnjem, ima vzrejno dovoljenje (tudi če slabšo oceno), torej gremo. Drugi stroški so pač relativno majhni (vzrejni pregled, preizkus naravnih zasnov, slikanje kolkov ipd.) in tudi če so mladiči cenejši, se vseeno da profitirati.

Dva (no, 2 in pol ) taka sta me že prosila za skok, da se zjočeš. Ampak mladiči so rodovniški. Garažna vzreja. Po možnosti vsako leto (ista in edina psica). Prvič, ko sem se s tem srečala, je bilo največ govora okrog RAZDALJE! Sploh nisem razumela vprašanja, ali živim v LJ ali sem na Krasu, ker to je pa že daleč. In če lahko jaz k njim pridem. Govorim o Sloveniji in o 25 minutah vožnje! Izbira plemenjaka? Aha, nista v sorodu, torej OK. Skočnine ne plačujemo, damo vam enega mladiča in ne odstopamo od tega. Psica pregledana? Ne, še nikoli ni bilo nobenih problemov s kakšnimi okužbami. Mah ... zdaj imam jasne pojme, pod kakšnimi pogoji bi pristala, če sploh. Zato bomo verjetno dosmrtni devičniki.

[Jana]

V bistvu - ali se rodovniki podeljujejo po defoltu, ali kakšna komisija/strokovnjak skrbi za kvaliteto in to na veliko in široko - torej za vso populacijo rodovniških psov (brez podkupovanja, korupcije in postrani zaslužkov)?
Če ne, potem je rodovnik samo dedni papir, kot pri kakšnih degeneriranih plemičih, ki si ga, v sramoto izvornih prednikov, že davno ne zaslužijo več.
Zakaj se torej pasemski psi ne dokazujejo s kvaliteto, ampak z rodovnikom (in čemu potem ta sploh služi), ki tudi brezvestnim vzrediteljem dovoljuje, da za mladiče nabijajo visoko
ceno?

Aja, brezvestnim vzrediteljem dovoljujejo nabijanje visoke cene za slabe rodovniške mladiče naivni kupci in ne dejstvo, da ima pes rodovnik.

Hm, kocka, se ti ne zdi, da si nekoliko zasla s tira?

Rodovnik je rojstni list. Tudi ti imas rojstni list, ki pa sam po sebi ne dokazuje, da ne bos postala kriminalec ali ne bos zbolela za neko hudo boleznijo. Lahko pa uradniki (ok, kupoval te najbrz ne bo nihce ) pogledajo, kdo so tvoji predniki, zdravniki morda lahko celo preiscejo, za kaksnimi boleznimi vse so obolevali tvoji predniki. No, to je rodovnik. In mi je v resnici kar hudo, ko te tukaj berem, ker si res popolnoma zgresila point. Pa brez zamere.

[fižolova župca]

Saj to je najbolj zoprno, če vzreditelj ni ravno svetnik, ti bo povedal zelo malo. In tisti svetniški sij tudi ni s prostim očesom viden, tako da imaš kar problem... Kontakta kupcev od maldičev iz prejšnjih legel seveda od njega ne dobiš, čeprav bi se na ta način izvedelo marsikaj. Na razstavah lahko slišiš kaj o njem, da ima take-in-take pse, ampak spet ne veš, ali gre za fovšijo (zeloo pogosto), več 'struj', ki se med sabo ne morejo (spet zelooo pogosto - fovšija ali kake stare zamere, ki jih spet težko razvozlaš, če nisi res not) ali je posredi kaj drugega. In 'not' si ponavadi šele, ko že kupiš. Prej je dejansko težko ugotovit, kako in kaj.
Tudi mene zanima, kako se strokovno lotiš takega nakupa in kje vse preverjaš.
Se mi skoraj zdi, kot bi šlo za neke vrste detektivsko delo .

[alexy]

Kot prvo že to: zame dober vzreditelj ni tisti, ki da mladiča vsakemu, ki ga hoče. Dober vzreditelj si bo vzel čas, te pošteno izprašal o tebi in tvojem življenjskem slogu, šele nato ti bo prodal mladiča.

Dober vzreditelj bo na vsa tvoja vprašanja odgovoril brez oklevanja. Slab vzreditelj pa se bo začel izmikat oz. te bo začel napadat (tudi to že doživeto).

Meni je npr tudi všeč to, da imajo na spletni strani objavljena rodovniška imena mladičev (po leglih) in zdravstvene rezultate. Na tak način lahko po rodovniškem imenu najdeš kakšnega mladiča in njegove lastnike.

kocka nihče ne pravi, da so krivi samo kupci, sploh ne. Ampak če bi kupci imeli višje kriterije, potem slabši vzreditelji ne bi imeli prometa in bi ali dvignili kakovost vzreje ali pa "zaprli štacuno".