ROTTWEILER - čvek

[kocka]

Jej, mi imamo tudi v ulici enega rotkota. Sploh nisem vedela da ga imamo , dokler nismo dobili Missy. Ga imajo noter in nimam pojma, kdaj ga vozijo na sprehod. Sem ga sedaj srečala nekajkrat in to z enim mladim fantom in moram rečt, da sem se usrala.
Pes zašiba po temi brez štrika proti meni, fant ga kliče, pes ne šlivi, fant v isti sapi zatrjuje da je ful prijazen, jaz vlečem Missy k sebi, cela drama. Delam se sicer kao da me ni strah, ampak filing je slab, ko ti odvezana mrcina, ki ne šljivi kao šefa, šiba proti tebi in tvojemu malemu cucku .
Ampak pes je zaenkrat res ful prijazen, je pa še relativno mlad. Upam, da bo tako prijazen tudi ostal, ker če ne bo, bo štala. Mislim da šole še od daleč ni videl, tista družina pa tudi ne izgleda niti malo kinološko osveščena. Če bi bila, bi pes že ubogal, knede? In mislim, da je to njihov prvi pes....
Evo toliko o rotkotih in strahom pred njimi, pa smo imeli velike pse doma in nimam načeloma nekega hudega rešpekta pred velikimi psi. Načeloma 

[kocka]

Mene pač pri nekaterih velikih pasmah bolj stisne kot pri drugih, čeprav vem da so psi vsake pasme lahko dobri in slabi.
Priznam da se nekaterih psov malo bojim in to bolj zaradi videza in slovesa, kot zato, ker zares vem da je posamezen pes zares hud ...
Tale naš rotko iz ulice se je izkazal zaenkrat za pravega cukra, ki bi se igral z Missy kot otrok .
Zato sem pa že v eni drugi temi napisala, da občudujem lastnike takih ˝buuu˝ velikih psov, ki jih znajo vzgojiti v super pse .

[Oxer]

  Vse je v matematiki ... 

[nezzek]

Uh ka ty a samo, da ste se "zmazali".. 

Sem se tudi jaz znajdla večkrat v takem položaju.. s prijateljico ali pa sama.. 

Za lastnika ovčara (če sploh lahko rečem lastnik) pa nimam besed..

[miti*]

V takšni situaciji sva bila s našim kraševcem Čenom že veliko krat. Čena imam vedno na povodcu.
V poletnih mesecih  sem bil na počitnicah pri dedeju v Rošnji in sva s Čenom hodila peš v Miklavž na treninge. Čez cesto sva šla na prehodu za pešce v pravo smer proti Miklavžu S tem, sva se izognila sosedovemu psu(nemški ovčar), ki je bil le tri hiše od dedejve.
 A vendar je pes preskočil ograjo, nato čez ptujsko cesto v naju. Kar sem doživel,ko sem opazoval kako leti proti naju med avti ni mogoče opisati. Avtomobili na obeh pasovih so se ustavili,od šoka kaj bo z nama. Nastala je kolona na obeh straneh. Jaz kričal na ves glas in branil Čena,da ga nebi poškodoval, saj sva imela priprave za razstavo. Pes pa ni odnehal in borbe so bile hude. Čenu , sreči ni bilo nič videti,saj ga je verjetno obvarovala njegova obilna dlaka. Nato je priletela lastnica s kolom in ga spravila od naju. Naj omenim,da imava oba s Čenom opravljen BB-h izpit. Podobnih situacij je bilo še nekaj, vendar ne tako hudih kot ta.
Večinoma grem  peš zato,da pes dobi malo kondicije. Poleti bom hodil z mojo rottiko Inko in se prav bojim zanjo,saj se nekateri lastniki obnašajo nevestno ali ne vedo kako morejo poskrbeti za svojega psa, da ne ogroža drugih.

http://kraskiovcar-cen.blogspot.com/

http://mitja-florjancic.blogspot.com/

[urshaa]

Kakšen zaspanček

[ka ty a]

Lahko jih pošlješ meni pa jih dodam!