ROTTWEILER - čvek

[branka]

Nič.
Samo tisti obroč in to je to.

Hm...zgleda, da potem ne potrebuje. Super, da je vse v redu z njo.

[palcica]

Res je kot pravi ka ty a.
Zadnjič sva s sestro šli mimo na sprehod. Pa je bila ravno zunaj in česala Megy. Pa sem se ustavila in vprašala, če jo lahko pobožam. Zelo prijazna psička je. Mike mi je pa sploh všeč, ker je tak bolj nabit in je prav hecen, ko se cel hoče zrinit v naročje.
Ko sem se usedla sta mi obadva dala glavo na noge in nekaj časa bila primeru nato pa dvignila glavo misleč ja kaj naju ne boš čohala.
Če pa ju božaš pa kar mižita in sta pri miru.
Potem smo šli na sprehod okoli 6 kilometrov. Nekaj časa sem peljala Mikea, nekaj pa Megy. Oba sta zelo pridna. Sestra je imela vedno strah pred psi, še večji kot jaz. Pred velikimi psi še posebaj. Tu se pa ni na koncu čisto nič več bala.
Šli smo tudi do potoka, kjer se je Mike malo zmočil, Megy pa samo tačkice
Celo pot sta s sabo nosila eno igračo, ki sta si jo menjala.
Ko smo prišli nazaj sem imela čast počesati Mikea. Kako je užival
Kar vrgel se je na hrbet in čakal da ga čohljam po trebušku.
Spoznala pa sem tudi kobilo s slike na eni od prejšnih strani. In smo na koncu tudi z njo šli.
Še nikoli prej nisem jahala in moram rečt da je prav fajn.

Ka ty a še tukaj hvala za en krasen dan!

[zalarjeva]

No super palčica, sem vesela da si premagala strah!

[palcica]

Saj čisto ga nisem premagala. Še vedno me je strah srečati kakšnega psa tako brez lastnika.
Me je kar groza. Če je na povodcu ne, tako sam lutajoč pes pa...

Ampak Mikea in Megy se ne bojim več. Na sliki izgledata tako huda

V resnici pa prava cukra.

[jatmire]

Saj ta strah pred psi, ki tavajo sami in so na videz močni in izgledajo hudi je pa tudi pri meni prisoten.

[moonbeam]

Saj ta strah pred psi, ki tavajo sami in so na videz močni in izgledajo hudi je pa tudi pri meni prisoten.

Seveda. Zato pa je pes toliko nevaren kot je neodgovoren njegov lastnik.
Joj nikoli ne bom pozabila enega poletnega večera, ko sem se odločila malo povaljat po deki na neki jasi. Prav uživala sem v vetriču in samoto, ko kar naenkrat začutim da me nekdo opazuje. Sedela sem na hribu malo niže od vrha. Na vrhu pa je stal... en velik, jezen rotti 
aaaaaaaaaaaaa  počasi sem se obrnila in ko sem se premaknila pes zalaja in skočil naprej. Tko z glavo je stresel. Seveda nisem paničarila, ker me načeloma nič ne spravi iz tira ampak malo sem se pa ustrašila. No pa sem pobrala deko in psa niti nisem gledala preveč, ker ga ne smeš. Mislila sem si ja klinc, če me napade bomo pa videli kdo je močnejš (aja, a sem povedala, da je zgledal kot omara  ) No potem pa slišim iz daljave klice. Je lastnik klical svojega princa. Pa se je sreča odzval. No potem pa seveda jaz besna grem proti cesti in mimo tega avta in lastnika s psom. Pes se je toliko zaganjal v mene da sem se obrnila in tako pogledala lasnika, da ga je šele potem poklical k sebi.

Kako sovražim takšne, ki potem mečejo slabo luč na pasmo.

Jaz bi tudi potrebovala po vsem tem malo druženja z dvema tko luškanima in prijaznima rottweiler-jema  

[ka ty a]

Mi pa danes praznujemo :d