STRELOPLAHOST

[damayanti]

jaz ti svetujem , da si poiščeš  strokovno pomoč.   In  da  začneš  pod strokovnim vodstvom  privajati psičko na moteče  dejavnike -> od  najmanjšega hrupa do največjega.
Ni  rečeno  da boš  strah  čisto  spravila  iz nje , ji ga  boš  pa  vsaj  omilila.

[liza-asta]

Spet hvala za odgovore.
Da se razumemo, jaz nisem nič panična. Tudi tega strahu pred grmenjem pri prejšnjem dobermanu ne poznam. Je spau kot klada. Brigal je njega, kaj se dogaja.Ampak je bil od majhnega pri nas, tale moja posvojena Lizika, pa vidim, da ima zelo, zelo slabe izkušnje.Že če zaprem vrata v njeni sobi, pri spuščenih roletah in prižgani lučki, ni bilo nič boljše.Po moje bi kar vrata snela dol, tako jo panika zagrabi.Pa tudi na futr je nora, je čisto vse, pa ni pomagal.
pa na žogice sploh ni reagirala, kot sicer.
Samo skrit se je nekam hotla ter dirjala sem in tja. Boga reučka.se mi je res kar smilila.
Upam, da bo čimmanj grmenja in strel, drugače bom pa še dr.Stariha Pipanovo povprašala.
LP Mojca in ful prestrašena Liza

[liza-asta]

Hvala za odovor in predlog.
Pa še to. Jaz tudi podzavestno nisem panična. Ne bojim se grmenja, ne strel, niti nič drugega.
Je pa res, da me bo zdaj, ko vidim, da je Lizo tako strah grmenja, mene že v naprej strah, če bo kakšna nevihta, ko ne bo nikogar doma.
Če bom doma, bo že našla svoj varen prostorček v kopalnici. Pa mogoče parkrat apaurin, potem pa upam, da bo vidla da ni nič hudega in se bo morda unesel ta njen pretirani strah.
Sicer pa greva v petek na morje. Se veselim, ker bo 25 ur na dan z mano.
LP Mojca od Lize

[liza-asta]

Hvala za predlog. Bom še to probala. Ko je grmelo ni bilo potrebe za ven hodit, je bla že prej.
Ampak ni slaba ideja, mogoče bo pa delovalo. Ker mislim, da jo je blo bl strah ker je bila v stanovanju ali pa v svoji sobi.- mogoče je zunaj ne bilo tako hudo strah. ne vem.Bom pa vsekakor ta recept naslednjič probala. Pa javim, če bo ok
Hvala
LP Mojca od Lize (pa čim manj grmenja si želiva obe)

[anu]

Upam, da ne ponavljam teme.
Imam namreč problem s psičko, ki se tako boji grmenja in pokanja na sploh, da je čisto v šoku. Trese se po vsem telesu, slini se iz odprtega gobčka, jezik ji moli ven, kot da bi ji bilo hudo vroče.
Poskušala sem jo tolažiti a ni pomagalo. Tudi motiviranje za igranje ni bilo uspešno, celo najljubši priboljšek je ne gane ko je v takem stanju. Včasih se bojim, da jo bo kap!
Kaj naj naredim? Nekateri so mi svetovali, naj jo povsem ignoriram.
Veterimar mi je pred prazniki (Božič) dal pomirjevalni sirup, ki se namaže na dlesen. To je nekoliko pomagalo a sedaj, ko grmi skoraj vsak dan ji sirupa ne dajem, saj se bojim, da bo postala odvisnica.
Mi lahko pomagate s svojimi izkušnjami, svetujete?
Hvala, lp.

[drobtinica]

Imam samo eno izkušnjo. Ognjemet ob laškem Pivo in cvetju pa praznovanju novega leta, rolete do dna in okna zapret. Če pa je pes v pesjaku, hitro na varno. Enako velja takrat ko grmi.
P.S. Mnogokatero zgodbo poznam  ko lastniki zaradi grmenja, pokanja..... nikoli več niso našli svojega lubčka.

[anu]

Mislim, da sem tudi jaz tako prišla do psičke. Vzela sem jo iz azila a nisem opazila znakov nekih travm, ki jih imajo kužki zaradi mučenja, zanemarjanja... Čisto možno, da se je v paniki zaradi grmenja, pokanja izgubila in pristala v azilu.