Bom kar tukaj napisala, da mi ne bo treba odpirat nove teme. Spominjam se tudi tebe, Muri.
Bil si naš prvi muc in Metin prijatelj. Skupaj sta jedla, spala… živela, vse do Metine paritve. Takrat te je drug pes izgnal iz pesjaka in nikoli več si nisi upal tja, prav tako se nisi nikoli več približal Meti. Bil si plah in miren muc. Ker si bil prosto živeč muc, si domov prihajal le po hrano. Nekega dne pa te ni bilo domov, vendar nas ni pretirano skrbelo, saj si že večkrat izginil za nekaj dni. A ko čez teden dni še vedno nisi prišel domov smo vedeli, da smo te izgubili. Hudo mi je, da ti nismo posvetili več pozornosti in časa.
Še vedno se spominjam kako si predel, ko sva te z očetom božala na klopi.
Pogrešam te.

In prav tako se spominjam tebe, Tarzan.
Nisem te dobro poznala, a bil si prvi pes, ki sem ga božala, se z njim igrala. Ko so mi povedali, da si odšel in te ne bo več nazaj, sem jokala, čeprav nisem popolnoma vedela kaj se je zgodilo.
Tvojemu prijatelju Dinotu zdaj dela družbo drug pes, a prepričana sem, da te pogreša.
V želji, da ti je lepo tam kjer si in da se tudi ti spominjaš nas tako kot se mi tebe,
Polona in Dino.
