Partnerstvo - en pasjeljubec, drugi ''malo'' manj

[anu]

V razmislek!
Kogar ljubiš resnično, ga ljubiš takšnega kot je, in vzljubiš vse kar spada zraven.
Ni dovolj ljubiti ampak ti mora biti ljubezen vrnjena.
Če te resnično ljubi, te bo sprejel takšno kot si, z vsem kar spada k tebi.
 
Strastno zaljubljena, pa že nerga! Haloooooo!
Jutri ga bo motil tvoj las, pojutršnem prehladna juhca...........in kako dihaš?!
Nič kompromisov, si kakršna si, naj vzame ali pusti!
Enako velja zate, sedaj je še čaš za mirno slovo.
Svet jih je poln, ni zadnji!   

Lp. od izkušene - vse to že doživela in se pravi čas rešila 

[drobtinica]

Moja dobra prijateljica pa imam drugačen problem. Pred dvema letoma si je kot samohranilka umislila nemško dogo. Danes je to prekrasen, skoraj 75 kg pes.
In pred kratkim najde novega človeškega prijatelja. Saj ne, da on ne bi bil pasjeljubec, daleč od tega, saj ima nekaj sicer veliko manjšega kosmatega tudi doma, problem je v tem, da je bila nemška doga do pred kratkim navajena spanja na njeni postelji, da je pes nanj ljubosumen (ne kaže sicer agresije), da ga v smislu preprečitve vstopa v splanico celega oslini, da ga spodriva.
Sama prijateljica pravi: psa ne dam, fanta imam tudi rada. Ampak kako sklepati kompromis pri 75 kg mrcini na postelji, na kateri je poleg svoje vodnice dominiral skoraj dve leti?

[drobtinica]

Hojla, 5rca, ima eno in pol sobno stanovanje. Pa mogočnega sina, pa še bolj mogočnega psa, pa sebe, pa končno po dolgih letih še enega prijatelja.

[drobtinica]

Kaj si mislila, da gresta človečnjaka na nov kavč     

Ja, je resen problem. Kuža kot že napisala, ne kaže ljubosumnosti v smislu agresije, ampak vseeno je neprijetno. Poleg tega je ona dnevno kar nekaj časa odsotna od doma, sin pa je začel študirati medicino potem veš, kako izgleda, ko bi te imel rad takrat, ko prideš domov, čisto sam zase. Pa se pojavi še en človečnjak, ki mu sicer noče nič hudega, le to, da kuža ni čisto zadovoljen s tem, da bi si moral svojo gospodarico še z nekom deliti. Jaz pravim še sreča, da ima miroljubno a sicer zelo slinasto  nemško dogo, kaj če bi bila takšna situacija pri meni, ko imam rotija     

[drobtinica]

Ja, ima svoje stanovanje, celo hišo, v kateri pa živijo še njegovi starši, njegova sestra in njegov pes. Sicer pa v tem primeru ne gre za sestajanje, temveč za resno zvezo pri kateri je potrebno računati, da imata oba dva psa. Eden (on) malo manjšega "smrkavca, ki kavča ne uporablja, ona pa kot že rečeno velikega lepotca (tudi sin ni izjema), kateremu kavč zaradi včasih predolgotrajnih delavnikov njegove vodnice, čohljanje na kavču pomeni vse.

[drobtinica]

Veš Anu, ne bi bilo tako komplicirano, če pes, ne bi bil tako velik (ko se raztegne je cca 20 cm višji od mene) - pa nisem majhna in če ne bi imel tolikšne kilaže ali bolje rečeno dm2, ki jih na kavču zasede.
Morda se resnično sliši malo hecno, ampak kolegici to pomeni precejšen problem.

[Tecka]

drobtinica: to kolegico bi pa rada spoznala, ker imava veliko skupnega . Je pa res, da ne vem kako bi tako težavo reševala drugače kot z večjo posteljo. Vsi vemo, da so doge zelo navezane na svoje lastnike in ljubosumje je kar zoprna zadeva. Tudi Theba ima svoje "izpade"... Kot sem že napisala je Theba prišla k meni še preden se je moja mama izselila in moj vselil. In ker je prišel kasneje, se mi včasih zdi, da ga nekako še ni čisto sprejela. Na začetku ga je sploh izrivala iz vseh možnih koncev in krajev, iz določenih ga še zdaj. In tako kot praviš ne z agresivnostjo, temveč s "prijaznim" slinjenjem basanjem nanj... Tega je vedno manj in upam, da se bo sčasoma prenehalo. Je pa res, da je bila moja bejba pri meni brez mojega partnerja samo nekaj mesecev... Midva zadevo rešujeva kot je predlagala anu... grajenje čimboljšega odnosa med njima (težavna zadeva glede na to da o psih pojma nima, dela nonstop,...).
Kolegici želim veliko sreče pri grajenju novih odnosov. Kot bivša samohranilka vem kako težko je...
lp
T.