Psi kot tržno sredstvo

[Žiži]

mi prosim lahko kdo razloži, v čem je potemtakem smisel lepotnih tekmovanj, če morajo psi za takšno dlako in lepoto tako trpeti.

Samo enkrat sem se udeležila rastave mačk, ko sem opazovala rastavljalce, kako so svoje mačke prečesavali in frizirali, topirali mi mačke sicer niso delovale nevemkako zadovoljne, vendar o tem nisem razmišljala, do danes, ko tule berem, da je v bistvu to rastavljanje neke vrste mučenja živali, ali res.

LepDan

[Felina]

Žiži, meni se razstave kot take ne zdijo sporne, če ti razstavlješ iz veselja in psu nudiš največ kar lahko.  Pač zaradi dolge dlake ne greš ravno v gozd in se šetkaš po pikastih lupinah kostanjev, ne vem pa zakaj kužek ne bi smel tekati po potkah, travnikih, saj jih je dovolj urejenih. Poznam ljudi z dolgodlako pasmo in lepimi uspehi na razstavah, pa imajo kužki tudi svojo dozo sprehodov in so zdravi družni psi, ne pa zaprti reveži.

Problem se mi bolj zdi v sodnikih, ki o pasmah nimajo pojma in v bistvu s svojimi ocenami samo na podlagi dlake zanemarijo celotno strukturo psa, kar pa je bistvo razstav. Zdrav, lepo fizično grajen pes, ki je sposoben normalnega življenja.

In tak kot so trendi pri ljudeh anoreksična shiranost in neki estetski ideali v ekstreme, tako je isti trend tudi pri psih, žal, samo oni niso prostovoljno v tem tako kot mi.

[Kalsang]

Gremlin, meni se pa zdi, da je zadnje čase vsaj pri naši pasmi dosti boljše! Nas je kar nekaj, ki so nam psi v prvi vrsti prijatelji in spremljevalci. 

[Kalsang]

V čem je potem "štos". Verjetno v tem, da lahko s psom, ki je uspel dobiti največ nazivov, največ zaslužiš.

Si pa želim, da iz naših ljubljencev ne bi delali biznisa.

Ne, ni nujno, da s psom z največ titulami največ zaslužiš. Na to se ni za zanašat. Se pa strinjam, da je vse skupaj preveč skomercializirano.

Razstave so nastale v 19. stol. z namenom, da ljudje pokažejo svoje pse (takrat so bili to večinoma lovski psi v Angliji, kjer so bili zelo ponosni na svoje živali) in se pomerijo, kateri je najlepši. Pravzaprav poznamo razstave vseh domačih živali, tudi krav in konj.

Čeprav v končni fazi gre za zadovoljevanje ambicij, sem se na razstavah ogromno naučila. Brez njih ne bi nikoli mogla videti toliko različnih pripadnikov svoje pasme, kar je zelo pomembno, ko se odločiš ukvarjati z vzrejo. Razstave so za vzrejo pomembne, pa ne zato, da bi vsi parili izključno s šampioni. Dostikrat na razstavah vidiš dobre pse, ki niso večkratni šampioni. In dostikrat vidiš šampione, ki nikakor niso za vzrejo.

Zame so razstave velika šola, možnost videti veliko različnih psov in navezovati stike. Ogromno je odličnih, vestnih razstavljalcev, dosti je nevestnih, s katerimi pač ne navežem stikov.

Veliko je odličnih sodnikov, dosti jih pa pojma nima. Zato pa potem hodimo bolj radi k enim sodnikom, k drugim pa ne.

[Teski]

Ne, ni nujno, da s psom z največ titulami največ zaslužiš. Na to se ni za zanašat. Se pa strinjam, da je vse skupaj preveč skomercializirano.

Ni nujno, je pa vsekakor lažje prodat mladiče, ki so od staršev s titulami kot pa tistih brez - v poplavi vseh mladičev sedaj - seveda govorim o prodaji takim ljudem, ki gledajo, da bi dobili mladiča z rodovnikom, lepega,...  Če pa je povpraševanje večje, tako da ni problemov s prodajo mladičev, pa nekateri na tej osnovi seveda lahko povišajo ceno mladička. To govorim iz tega kar vidim pri prijateljih oz. tudi iz mojega razmišljanja. Sama se z vzrejo ne ukvarjam.
Ne obsojam tega. Mislim, da tudi ni nič narobe, če se psa razstavlja, le da je to v mejah normale... Nobeno pretiravanje ni dobro - velja tudi za druge kinološke panoge - agiliti, reševanje, poslušnost,... Če se človek s tem ukvarja preko meja in "maltretira" psa za zadovoljitev dejansko lastnih potreb, je to narobe, če pa se s tem ukvarja tako, da psa opazuje in ve kdaj je potrebno prekiniti, da se ga ne preforsira, potem ne vidim nič slabega v tem.

LP, T

[gremlin]

Tole ima eno pomanjkljivost.
Npr. če so vsi psi samci.
Mogoče so kužki starejši in niso več sposobni za vzrejo, logično, da mora imeti vzreditelj podmladek, da bo z vzrejo lahko nadaljeval... ali pa primer 6 psov. Mlad par, ki ima 4 (1 samička sterilizirana) rodovniške pse živi v skupnem gospodinjstvu s starši, ki imajo 2 psa-mešančka, kastrirana in sterilizirana. To je 1 naslov, 1 gospodinjstvo, pa vendar so za vzrejo le 3 psi.

Moti me tudi termin 1 naslov-kaj pa večstanovanjske hiše, bloki... Se mi zdi tole malo prirejeno.

Tega si nisem izmislila jaz.
Nikjer ne piše, da moreš biti vzreditelj.
Šteje se ENO gospodinjstvo.
Gremlin

[gremlin]

Menim, da je to popolnoma odvisno od pasme !!!!
Lahko povem, da živim s shih-tzuji zadnjih 10 let, da sem bila stalna razstavljalka 8 let.
Na koliko razstavah sem bila, koliko časa in denarja sem porabila nisem nikoli računala, še to, koliko šampionatov sem naredila s svojimi psi se mi sedaj sploh ne ljubi seštevati.
Potem pa se najdejo vzreditelji, ki svoje psice niso pokazali nikjer razen na vzrejnem pregledu, parijo s šampionskim samcem, ki je najbližji, saj ni važno, če bo dobra kombinacija, samo, da ima šampionate in prodajajo mladiče kot vrhunske potomce šampionskih štaršev seveda po enaki ceni kot ostali, ki smo vložili .... v svoje pse.
No, sedaj pa mi prosim razložite, kdo potem tukaj služi!!!
Gremlin

[Kalsang]

Šampionski starši ne dajejo vedno vrhunskih potomcev, ne glede na to, kako draga je skočnina. Šampionski pes ni vedno vrhunski pes. Šampionski pes ni vedno primeren za vzrejo. To, da je nek pes šampion, ne določa vedno kvaliteta (ujemanje s standardom) ampak zlasti trenutna razstavna moda in pa posamezni sodniki, ki dostikrat ne poznajo standarda pasme, ki jo ocenjujejo. To je še zlasti izraženo pri dolgodlakih pasmah, kjer s spretnim friziranjem skriješ marsikakšen feler.

Posploševanje šampionski pes = vrhunski pes je zelo tvegano početje.