Pogrešam Kety

[Mano]

Sem na televiziji zadnjič zasledila en čudovit verz, ki mi pomaga pri razmišljanju o vseh mojih pokojnih.

Nismo zemeljska bitja, ki po smrti zaživimo duhovno življenje. Smo namreč duhovna bitja z zemeljsko izkušnjo.   

[drobtinica]

Življenje ugasne, ostane spomin. Večen!
Pa tolažba, da ji je tam nekje med zvezdami in mavrico prav gotovo lepo.
Irma

[delavec@amis.net]

Peto leto mineva odkar te ni več ob meni ljuba Kety, srčica moja. Pravijo, da čas pomaga , vendar meni je vsako leto ,posebno v tem mesecu, ko si umrla, enako hudo, kot bi te izgubila včeraj. Rada te imam miška moja  .

[samota]

Zelo sočustvujem s tabo, prav tako kot si ti klicala tvojo mucko, sem jaz govorila mojemu kužeku stalno sem mu rekla srček moj.Pravijo,da ćas celi rane, pri meni ni tako, ne morem ga enostavno prebolet, vsak dan mi je pre očmi, zato te zelo razumem, kaj bi dali, da bi lahko še imeli naše zlate živalce. Drži se

[branka]

Lisa, iskreno sožalje tudi od mene, verjamem, da jo pogrešaš...

moonbeam, spet si lepo napisala  resnično...

[kocka]

Ojej, po tem ko je umrl naš pudelj (sem bila še v osnovni šoli), sem še nekaj mesecev slišala njegovo skakanje po vratih.
Vsak dan sem se prva vračala domov iz šole. Čopi je dopoldan preživel v kuhinji in ko sem spodaj odklenila vhodna vrata, je začel skakati zgoraj po kuhinjskih vratih. To je bil en tak poseben zvok, ki sem ga nato, ko je bil že pokojni, še dolgo slišala v svoji glavi, kadar sem prišla domov .
Lahko razumem, da ti je težko....